Arhivi Kategorije: Zanimivosti

POGOVORNI VEČER O OPERI NA DOLENJSKEM

V sredo zvečer, 12. septembra 2018, je bil v Parku Rastoče knjige pri knjižnici Mirana Jarca pogovorni večer o operi na Dolenjskem. Znano je, da je po zaslugi in pod okriljem prizadevnih, nadarjenih in predanih članov Vokalne akademije Jurija Slatkonje, ki deluje pod okriljem Zavoda Friderika Ireneja Barage v sklopu novomeške škofije, Novo mesto postalo prepoznavno kot mesto, kjer uspešno deluje tudi glasbeno gledališče – opera. Navkljub slabim pogojem delovanja zavod dviguje raven produkcije, kar se odraža tudi na odličnem odzivu vedno številnejšega občinstva. V treh sezonah so uprizorili že tri operne premiere v lastni produkciji in celo v lastni glasbeni ustvarjalnosti: Krst pri Savici, Pod svobodnim soncem in Deseti brat. Vse tri opere so bile pri občinstvu odlično sprejete.

Na večeru v Parku Rastoče knjige je potekal zanimiv in sproščen pogovor o možnostih razvoja in prihodnosti opere na Dolenjskem, ki ga je vodila Jasmina Spahalić iz Brežic. Gosta večera pa sta bila skladatelj in pevec Tom Kobe ter skladatelj in pedagoško-umetniški vodja novomeškega konservatorija za glasbo Aleš Makovac. Sogovornika sta predstavila svoj pogled na uspešno opravljeno delo, na kar sta zelo ponosna. Poudarila sta, da so začeli tako rekoč iz nič, ko je bilo veliko improvizacije, vendar so z veliko optimizma in zagnanosti kmalu dosegli zavidljive rezultate. Najpomembnejše delo pa je gotovo opravila mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran. V nadaljevanju pogovora je bilo kot rdeča nit ves čas prisotno dejstvo, da je glavna omejitev za razvoj opere v Novem mestu – pomanjkanje prostora. Izgradnja nove operne hiše je še vedno neuresničljiva, realno pa je pričakovati večnamensko dvorano.

Na koncu pogovora, ki je bil večkrat prekinjen s posnetki iz vseh treh oper, so si bili vsi enotni, da je opera čudovita umetnost, kjer se hkrati srečujejo tudi vse druge umetnosti, zato je opera kraljica umetnosti.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

Vitezinja poezije 2022 je Miljana Cunta

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\4d19fc85-bb1d-4a47-.jpg

Literarna ustanova Pranger je že junija 2022 pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor izpeljala finalni dogodek natečaja za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku – 22. Pesniški turnir, ki je bil letos prvič razpisan v okviru Prangerja. Izmed 126 prispelih pesmi je zmagala mlada pesnica Miljana Cunta s pesmijo Ura in tako postala vitezinja poezije 2022. Za podeljeni naziv je prejela antologijo svetovne poezije Orfejev spev, kovano vrtnico in tisoč evrov.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\FOTKA - 2.jpg

                                    Lutkovno gledališče v Mariboru

Miljana Cunta(1976) je pesnica, prevajalka (angleščina in italijanščina), samozaposlena pa je v kulturi. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Univerzi v Ljubljani, kjer je opravila znanstveni magisterij. Njeni prvi dve pesniški zbirki, Za pol neba (2010) in Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja (2014), sta bili nominirani za osrednje slovenske literarne nagrade in predstavljeni na številnih dogodkih doma in v tujini. Njen pesniški prvenec je bil preveden v italijanščino, posamezne pesmi pa še v angleščino, francoščino, hrvaščino in makedonščino. Tretja pesniška knjiga Svetloba od zunaj je izšla 2018.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\miljana-cu-10685836.jpg

Pesnica Miljana Cunta

Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster je v utemeljitvi izbora vitezinje 2022 poudarila izjemno tankočutnost poetičnih sredstev. V svoji obrazložitvi pa je strokovna žirija zapisala:

»Pesmi Milijane Cunta so pravo darilo času: lahko ga razumemo kot premico, ki se pne v neskončnost in venomer beži od nas, ali ciklično, kot je v krogu razporejena urina številčnica, po kateri tiktakajo kazalci. Cunta v pesem vnaša zgodovino, ki na osebni ravni priča o prehajanju človeka in prednikov, na ravni družbenega konteksta pa tudi o spremembi družbenega sistema ter skupaj z njim človekovega odnosa do lastne eksistence.« Slednje je ubesedeno v prispodobi, pravzaprav v nekakšnem kontrapunktu dveh percepcij časa. V časovni refleksiji, ki prek ure povezuje preteklost in sedanjost, zaustavljeno in pospešeno življenjsko dinamiko, spomin in trajno navzočnost odsotnega človeka, je pomemben tudi prostor. V pesmi so neverjetni detajli in finese, so še zapisali.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

VEČKULTURNOST IN MEDKULTURNOST V SLOVENSKI LITERATURI

Znanstvena monografija prof. dr. Silvije Borovnik se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v sodobni in polpretekli slovenski književnosti. Prvi, analitični del se posveča najprej delu modernih klasikov Dragu Jančarju in Alešu Debeljaku, ki sta v svojih delih veliko pisala tako o slovenski identiteti, kakršna se je oblikovala v zgodovini, kakor tudi o tem, kaj se dogaja s Slovenci v stiku z drugimi narodi in kulturami, še posebno v okviru nove Evropske zveze. Zavzemala sta se za odprtost in spoštovanje različnosti. Monografija se nadalje ukvarja s podobami medkulturnosti v literarnih delih Josipa Ostija, ki se je v Slovenijo preselil za časa vojne v Bosni, polagoma pa je tudi pričenjal pisati v slovenščini. Borovnikovo zanimajo  dvojne literarne in jezikovne identitete, kakršne so poleg Ostija še slovensko-francoska pisateljica Brina Svit, ameriško-slovenska pisateljica Erica Johnson Debeljak, koroška Slovenca Maja Haderlap in Florjan Lipuš, pa tudi avstrijski pisatelj Peter Handke s slovenskimi koreninami, ki svoja identitetna vprašanja vpleta zlasti v novejše literarno delo. 

Naslovnica za Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

               Znanstvena monografija prof. dr. Silvije Borovnik

V poglavju o Almi Karlin, nemško pišoči avtorici iz Celja iz sredine 20. stoletja, pa Borovnikova opozarja na to, da je bil osrednji slovenski prostor dolgo v dvajseto stoletje dvojezičen in da je v slovenskem literarnem kanonu treba upoštevati tudi delo vseh tistih, ki so na tem področju pisali v tujih jezikih. O vseh tovrstnih literarnih fenomenih piše Borovnikova pozitivno in spodbujajoče, poudarja kozmopolitski značaj avtorjev in avtoric ter njihovo zavzemanje tako za spoštovanje lastne kulture in jezika kot tudi kulture in jezika drugega. 

V drugem delu znanstvene monografije avtorica razmišlja o vprašanjih rabe slovenščine na slovenskih univerzah. Odziva se na spolitizirane zahteve po uvedbi angleščine namesto slovenščine v domače predavalnice in zoper to ostro protestira. Dokazuje, da gre za globalni neoliberalni ekonomizem, ki skuša z željo po dobičku izriniti slovenščino kot jezik znanosti in stroke, počasi pa tudi kot jezik vsakdanje komunikacije. V skladu s Firenško resolucijo opozarja, da je treba ohranjati in negovati nacionalne jezike in kulture, saj zgolj raba angleščine ne zagotavlja tudi samoumevnega mednarodnega uspeha in ugleda. Borovnikova se zavzema za sporazumevanje tudi v drugih evropskih jezikih in za prevajanje iz različnih, zelo bogatih nacionalnih jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Borovnikova piše na osnovi lastnih izkušenj z večkulturnostjo in večjezičnostjo, saj je od začetka svoje poklicne poti pa do danes veliko časa preživela na tujih univerzah, kjer je bodisi študirala bodisi predavala.

Fotografije so s spleta.

Vir: Univerza v Mariboru – Univerzitetna založba

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MONOGRAFIJA O INDIJSKI BHAGAVADGITI

C:\Users\uporabnik\Pictures\KAMNI V VODI\nina-petek-marko-golja-980x551.jpg

Filozofinja dr. Nina Petek iz Mežice

Pri mariborski založbi Pivec je jeseni letos izšla znanstvena monografija o staroindijski pesnitvi Bhagavadgita z istoimenskim naslovom ter podnaslovom Onstran vezi, tostran svobode.  Avtorica je Korošica, dr. Nina Petek iz Mežice, ki je zdaj zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava azijske filozofije, religije in kulture, prevaja pa tudi iz sanskrta v slovenščino.

»Gre za zelo kompleksno delo, ki je povrhu tudi po uredniški in založniški plati narejeno, kot se spodobi«, je na predstavitvi knjižne novitete v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah poudarila Milena Pivec, direktorica in odgovorna urednica založbe Pivec. Po njenih besedah lahko delo, ki obsega več kot 380 strani, zaradi zelo tekočega jezika beremo tudi »neznanstveno«, in sicer samo dele, ki nas privlačijo. 

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode, objavljeno pri Založbi Pivec, bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. 

image

Milena Pivec in dr. Nina Petek med pogovorom o monografiji.

Avtorica je pojasnila, da so jo med študijem bolj kot azijske, zanimale druge filozofske smeri, a je za doktorski študij po nasvetu mentorice Maje Milčinski izbrala prav hinduistično knjigo Bhagavadgita, ki ima 700 verzov. 

image
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MONOGRAFIJA O INDIJSKI PESNITVI BHAGAVADGITI\1620646587.png

Knjiga, ki je sestavni del zelo dolgega staroindijskega vojnega epa Mahabharata, je bila že leta 1785 prevedena v angleščino in vse od takrat je navduševala filozofe, tudi Kanta in Hegla, ne nazadnje so jo prebirali in dojemali kot oazo sredi izgubljenega sveta tudi slovenski hipiji. 

C:\Users\uporabnik\Pictures\KAMNI V VODI\hara krišna.jpg

Velja za enega najpomembnejših del indijske filozofsko-religijske dediščine. Kot je še pojasnila, je pomembno z vidika akademskih študij in laično, kot poseganje v samo družbeno realnost Indije, saj je ljudem pojasnila, zakaj opraviti, kar je treba, to pa je zelo osvobajajoče. Kot pravijo v založbi, temeljita in poglobljena študija osvetljuje najrazličnejše dimenzije kompleksnega razmerja med dharmo in mokšo v Bhagavadgiti. Podnaslov monografije pa razkriva, da je, kot pravi avtorica, Bhagavadgita pravzaprav klic v družbo nazaj iz askeze oziroma iz onkraja, saj se človek lahko osvobodi le tako, da deluje kot bitje v družbi in izpolnjuje svoje obveznosti.


Pesnitev vsebuje še druga vprašanja o človekovem bivanju ter nauke o etiki, metafiziki in jogi. Izid monografije Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode, ki je izšla v 300 izvodih, je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ALMA SOUVAN, MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN

Almo Souvan, poročeno Urbanc, je leta 1912 naslikal Ivan Vaupotič.

Almo Souvan je leta 1912 naslikal Ivan Vaupotič. 

Bogata meščanka Alma Souvan, poročena Urbanc, je bila potomka premožne ljubljanske trgovske družine, v katero se je nesrečno in neuslišano zaljubil slovenski pesnik Josip Murn Aleksandrov in je bila tudi njegov navdih. V mladosti jo je portretirala Ivana Kobilca, kasneje tudi Ivan Vavpotič.

Alma Souvan se je leta 1880 rodila kot peti otrok trgovca Ferdinanda Souvana in matere Rozalije, pevke in igralke. Bili so najpremožnejša družina v Ljubljani, imeli so trgovino z oblačili in lastno manufakturo. Starša sta se kasneje ločila, oče pa je kupil posestvo v Volčjem Potoku.  Alma Souvan se je v slovensko literarno zgodovina zapisala kot neuslišana Murnova ljubezen, v katero se je pesnik zagledal še zelo mlad in nepoznan. Murn se je v salonsko družbo vključil šele s posredovanjem Franje Tavčar, Almo Souvan pa je mladi pesnik, ne da bi z njo govoril, opazoval v gledališču, ponoči pa je hodil gledat v njeno okno ter ji posvetil cikel pesmi Noči, ki so izšle v almanahu. Z enosmerno ljubeznijo je mladi pesnik, kot je zapisal njegov sodobnik, literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, doživel »bankrot sanj«. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\33 - MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\33 - MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN\FOTKA - 3.jpg

Leta 1903 se je Alma Souvan poročila s Francem Urbancem, ki je izhajal iz prav tako zelo premožne ljubljanske trgovske družine. Njegov oče je leta 1903 zgradil veliko stavbo, prvo veleblagovnico v Ljubljani, ki se je dolgo imenovala Centromerkur, danes pa je tam Galerija Emporium. Alma in Franc Urbanc sta imela tri otroke, dva sta umrla na pragu mladosti, Alma pa leta 1964.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

AVSTRIJSKI ČASTNI DOKTORAT SLOVENCU FLORJANU LIPUŠU

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 1.jpg
Florjan Lipuš
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 2.jpg
Maja Haderlap

Slovenski zamejski pisatelj Florjan Lipuš je v petek, 24. junija 2022, prejel naziv »častni doktor« univerze v Celovcu. Pred njim so ta častni naziv prejeli zamejska pisateljica Maja Haderlap, o čemer smo na spletni strani KDSŠ že poročali, avstrijski pisatelj slovenskega rodu Peter Handke, Josef Winkler in dramatik Peter Turrini. Pred tem je Florjan Lipuš leta 2018 prejel veliko avstrijsko državno nagrado, predsednik republike Slovenije Borut Pahor pa je Lipuša leta 2019 odlikoval z zlatim redom za zasluge. Na slovesnosti je častni doktorat univerze v Celovcu prejel tudi avstrijski filozof, književnik in literarni kritik Franc Schuh.

Slovensko koroško leposlovje je s Florjanom Lipušem dobilo ustvarjalca, ki mu je v marsičem odprl nove horizonte. Vsebinsko jedro njegove poezije, dramatike in predvsem proze je sicer še vedno slovenska koroška zamejska problematika, ki pa je ne vidi tradicionalno in je ne rešuje z narodnoobrambnimi in narodnospodbudnimi besedili. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 1.jpg
Univerza v Celovcu
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\94fbb0aadb841f315d27-borut-pahor-in-florjan-lipus.jpeg
Prejem zlatega reda za zasluge   

Florjan Lipuš se skoraj bolj kot s ponemčevanjem ukvarja s slovensko politično, kulturno in duhovno majhnostjo, celo mizerijo in poniglavostjo. Odpor proti nemškemu raznarodovanju in proti problematičnim stranem koroške slovenske stvarnosti sta zanj osnovna pogoja za ohranitev naroda in posameznika. S svojimi izrazito modernističnimi literarnimi deli je na nek način odprl pot modernim literarnim tokovom tudi v matični domovini.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MLADINSKA KNJIGA JE IZDALA SVEŽENJ OTROŠKEGA LEPOSLOVJA

V Mladinski knjigi so s svežnjem izvirnih in prevodnih novosti otroškega leposlovja poskrbeli za pester zaključek poletnih počitnic in začetek novega šolskega leta. Pisatelji Boštjan Gorenc – Pižama, Nina Kokelj, Majda Koren, Jelena Isak Kres in Jana Unuk najmlajše bralce skupaj z ilustratorji Igorjem Šinkovcem, Tanjo Komandina in Mašo Kozjek popeljejo v domišljijski svet pasjih pustolovščin, podvodnega sveta, ugankarstva in barvnih atmosfer.

Zbirka Čebelica je najstarejša slovenska knjižna zbirka, ki bo drugo leto v okviru Mladinske knjige praznovala sedemdeseto obletnico delovanja. Do sedaj je v tej zbirki izšlo že več kot štiristo knjig, namenjenih prav vsakemu otroku. Mladinska knjiga v Ljubljani je tako s svežnjem nove literature za najmlajše bralce poskrbela, da se otroci v prostem času ne bodo dolgočasili, ampak bodo s kakovostnimi knjigami lahko burili svojo domišljijo…

Priljubljeni otroški pisatelj Boštjan Gorenc – Pižama je napisal že tretjo slikanico za otroke, ki jo je naslovil Si že kdaj jezdil morskega konjička? v kateri bodo otroci poleg domišljijskega morskega sveta lahko spoznavali tudi živalsko kraljestvo.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 2.jpg
Boštjan Gorenc – Pižama                                      
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 3.jpg

Avtorica Majda Koren pa v slikanici Čarobna kost odpira svet, podoben namizni igri, v kateri spremljamo prigode pasjega protagonista. Vse skupaj pa je s prisrčnimi ilustracijami opremila Tanja Komandina. 

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 2.jpg
Pisateljica Majda Koren
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 3.jpg

V svežnju poletnih izdaj pa založba Mladinska knjiga predstavlja tudi slikanici Hudobci  ter Žiga in njegova najljubša knjiga, ki ju je prevedla Nina Dekleva. V knjigi Hudobci spremljamo pogumno deklico, ki je smešni in nerodni hudobci ter čarovnica nikakor ne uspejo prestrašiti, saj jih s svojo otroško dobroto popolnoma razoroži. Druga knjiga pa govori o Žigovih pustolovščinah, kjer gre za bralno spodbudo otrokom.  

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\NINA DEKLEVA.jpg
Nina Dekleva

Založba Mladinska knjiga prav tako predstavlja izvod Repe velikanke, Tolstojevo rusko pripoved, ki jo je v slovenščino prevedla Janja Unuk, z ilustracijami pa jo je opremila Maša Kozej.

Mladinski knjigi velja pohvala za tako obširno in zanimivo bralno ponudbo za otroke.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ZAMOLČANA SLIKARKA BARA REMEC (1910–1991)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\Bara_Remec - SLIKA NJE.jpg
Slikarka Bara Remec
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\L_bararemec-breznaslo.jpg

Akademska slikarka Bara Remec je v svojem življenju ustvarila izjemen umetniški opus v različnih slikarskih tehnikah, njena dela pa so bila razstavljena na razstavah v Argentini, Ameriki, Kanadi, Evropi in v Sloveniji. Po osamosvojitvi so bila leta 1991 njena dela predstavljena tudi na dveh razstavah v Ljubljani.  Z njenimi risbami so opremljene številne knjige v slovenski bibliografiji.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\bara_remec.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\prenos (1).jpg

Slikarka in ilustratorka Bara Remec se je rodila 12. januarja 1910  v Ljubljani. Diplomirala je na likovni akademiji v Zagrebu v času, ko je bil rektor znameniti kipar Ivan Meštrović. Ob koncu vojne se je umaknila na Koroško in leta 1948 prišla v Argentino. Pri Slovenski kulturni akciji je dala pobudo za ustanovitev Umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Bara Remec je imela prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu maja 1939 v Ljubljani. Na njej je predstavila petindvajset oljnih slik ter nekaj grafik in risb. Obiskovalci so si lahko ogledali portrete, krajine in tihožitja v duhu postimpresionizma in barvnega realizma. Sočasno se je razvijala tudi kot ilustratorka. Pri tem je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš. Sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodnih del Tineta Debeljaka iz različnih slovanskih jezikov. Bara Remec je predvsem prepoznavna po svojih slikarskih delih (velika olja, akvareli) ter grafiki (risbe, lesorezi in linorezi), manj pa jeznana njena mala plastika, oblikovana v keramiki. Poglavje zase in še neobdelano področje njenega opusa pa so neštevilne male risbe in akvareli v velikosti razglednic, katere je darovala svojim sorodnikom in znancem ob raznih priložnostih, prav tako njeni ekslibrisi. Kot je bil samosvoj njen karakter, je dokaj poseben tudi izrazni slog njene umetnosti.

Bara Remec  - La banda okoli 1973 (foto: ARO)

O njenem življenju in delu je bil v letih 1998−2000 posnet dokumentarni film z naslovom Slikarka sinjih oči. Scenarij je napisal Zorko Simčič, režijo pa izvedla Vanda Brvar. Film, ki traja 50 minut, je bil izveden v koprodukciji podjetja Profocus iz Maribora in TV Slovenija.

Bara Remec je umrla 1. marca 1991 v San Carlos de Bariloche v Argentini.

Fotografije so s spleta.

Vira: Družina in s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Avtobiografija kardinala Franca Rodeta

V sredo, 22. junija 2022, zvečer  je Celjska Mohorjeva družba kot izdajateljica v Domu sv. Jožefa Celje predstavila knjigo em. kard. dr. Franceta Rodeta Vse je dar – Spomini. To je knjiga spominov tretjega slovenskega kardinala in 33. ljubljanskega škofa, ki ima kar 716 strani, na katerih pripoveduje o njegovi vijugasti poti skozi življenje.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 2.jpg
https://katoliska-cerkev.si/img/news/2022/06-jun/cc6c5f16f7b5ec2533987a4f43e70ecd8f86f2ee.jpg

Gre za interakcijo z več kot 1.600 osebnimi imeni in ni samo obračun z avtorjevim življenjem in delom, ampak tudi pronicljiv dokument časa in prostora tako slovenskega kot svetovnega družbenega in cerkvenega dogajanja zadnjih osmih desetletij. O svoji knjigi je na predstavitvi kardinal Rode spregovoril v pogovoru s frančiškanom prof. dr. Edvardom Kovačem, večer pa je povezovala dr. Tanja Ozvatič.

Kardinal Rode je na predstavitvi dejal:» Pokažem se tak, kot sem: z živim in dejavnim spominom na mladostno prebujenje pod Južnim križem z razkošjem francoske kulture, z avguštinovskim odkritjem Boga kot lepote in pojmovanjem Cerkve kot prostora svobode! Zgodba se lahko bere s simpatijo ali se z odporom zavrne, kar je povsem razumljivo. Stari francoski pregovor pravi – nisem zlatnik, da bi vsem ugajal!« Pri pisanju je imel pred očmi prijaznega, ideološko neobremenjenega in zrelega bralca, a ne bo se čudil niti nizkim udarcem, puritanskim obsodbam in farizejskim zgražanjem.

Sedeminosemdesetletnemu kardinalu Francu Rodetu, avtorju številnih knjig, znanstvenih razprav in esejev, se je z izdajo avtobiografije uresničila prava priložnost, da se je izpovedal o svoji nenavadni vijugasti poti skozi življenje.Prva tretjina knjige zajema čas do vrnitve iz Argentine v Slovenijo, pri tem pa veliko strani nameni prav svojim srečanjem in doživljanjem posameznih sodobnikov in temam, ki so pred leti odmevale tudi v javnosti. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 4.jpg

Kot pravi urednica pri Celjski Mohorjevi družbi dr. Tanja Ozvatič, je knjiga pričevanje svetovljana o globoki ukoreninjenosti v slovensko zemljo, je odkrito razgaljanje mladostnih sanj, hrepenenj, zahtevnosti do samega sebe, ki je verjetno odgovor na imanentno dano stremljenje k veličini in junaštvu. Urednica je prepričana, da bodo bralca presenetili avtorjeva osupljiva literarna moč, razgledanost v literaturi, glasbi in umetnosti nasploh ter odkritost, s katero Rode razgalja nekatera svoja najgloblja doživetja, tudi čisto posvetna, za katerimi pa vedno išče izraz božje ljubezni in najvišje lepote.

Franc Rode si na koncu knjige zastavi več vprašanj: »Kaj sem hotel? Kaj sem iskal? Kaj me je gnalo v življenju?« Odgovori si, da so to bile veličina, lepota, radost, svoboda, skratka, polno in bogato življenje. To so bili trenutki svetle radosti, izjemno občutje bivanja kot daru in svobode, milosti čistega prijateljstva in obdobja neizrazno lepe božje bližine… Vendar vse to bolj kot privid in slutnja. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 6.jpg

Kardinal dr. Franc Rode

Njegova zgodba je dejansko zgodba popotnika, ki je iskal in tipal za nedosegljivim.

Fotografije so s spleta.

Vir: Družina, Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Poleti ljudje več berejo, predvsem leposlovje

Fotografija: Teja Zorko pravi, da so najbolj brane knjige Tadeja Goloba. FOTO: Črt Piksi/Delo
Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice v Ljubljani pravi, da so najbolj brane knjige Tadeja Goloba. 

Mestna knjižnica Ljubljana je največja knjižnica v državi, saj ima kar 35 knjižnic, od teh jih je 21 v Mestni občini Ljubljana. Pet med njimi je večjih, saj so bile pred tem samostojne knjižnice, poleg tega pa imajo še 13 postajališč potujoče knjižnice. Na voljo imajo več kot 1,5 milijona knjig, pravi Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\POLETI LJUDJE VEČ BEREJO\FOTKA - 2.jpg

Mestna knjižnica v Ljubljani

Poletje oziroma čas dopustov in počitnic je čas, ko se številni ljudje končno lotijo branja knjig. Direktorica Teja Zorko je povedala, da težko komentira statistične podatke o letošnjem branju knjig, saj smo šele na polovici poletja. Večletna primerjava izposoje knjig v poletnem času pa kaže, da je izposoje poleti vsekakor več, zlasti knjig iz področja leposlovja. Najbolj zvesti bralci so starejši in zaposleni. Odrasel posameznik si knjige povprečno izposodi dvakrat pogosteje kot šolar, dijak ali študent. Največ knjig pa si uporabniki knjižnici izposodijo meseca julija, ko gredo na dopust. 

Obiskovalci knjižnic se pogosto obračajo na knjižničarje in jih prosijo za bralne nasvete. Pogosto imajo redni obiskovalci knjižnice tudi že izbranega »knjižničnega svetovalca«, ki pozna njihov literarni okus in zna bralca usmeriti tudi na kakovostno gradivo, ki ga še ne poznajo. Uporabljajo pa tudi nasvete v digitalne okolju. Uporabniki redno sprašujejo tudi po novostih, ki so predstavljene v brezplačni reviji Bukla.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\POLETI LJUDJE VEČ BEREJO\FOTKA - 3.jpg
Pisatelj Tadej Golob
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\POLETI LJUDJE VEČ BEREJO\FOTKA - 4.jpg

Letošnje poletje prinaša največje povpraševanje po žanrskem leposlovju. Najbolj izposojana knjiga letos je slovenski kriminalni roman Virus avtorja Tadeja Goloba. Na splošno so slovenski avtorji zelo priljubljeni, prevladuje pa prav Tadej Golob s svojimi kriminalkami in biografijami slavnih Slovenk in Slovencev. Iskani so tudi prav vsi nominiranci za nagrado kresnik, potem šele sledijo prevodi tujih avtorjev.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Namig za poletno branje domačih knjig

Ne glede na to, ali ste že bili na dopustu, ali pa se na letovanje šele odpravljate – kjer koli že boste, si vzemite nekaj časa tudi za branje dobrih knjig. Na knjižnem trgu jih je veliko, ki si zaslužijo vašo pozornost.  Za lažjo odločitev med svežimi izdajami domače literature, smo vam pripravili kratek seznam bralnih priporočil. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA -.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 3 (2).jpg

Irena Svetek : BELI VOLK

Irena Svetek je trenutno naša favoritka med slovenskimi avtoricami in avtorji kriminalk. Po Rdeči kapici, ki so jo nekateri brali lansko poletje, se letos vrača z drugim delom svoje trilogije, Belim volkom. V knjigi kar mrgoli množica skrivnostnih likov in usod, prav tako bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji ljubezenskih in seksualnih spletk. Avtorica je v knjigo vnesla tudi elemente slovenske mitologije s čimer zgodba Belega volka naenkrat pridobi še dodatno razsežnost. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 3.jpg
Irena Svetek

Ajda Bračič : LETEČI LJUDJE

Ajda Bračič je avtorica mlajše generacije (1990), sicer arhitektka, ki se je kot piska kalila pri številnih slovenskih medijih s področja arhitekture in literature. Izbrušen, mehak prozni slog, ji je v zadnjih letih prinesel kar nekaj nagrad na najpomembnejših literarnih natečajih. Kratke zgodbe v zbirki Leteči ljudje so sijajen portret časa. Njeni junaki so na razpotju neskončnih možnosti, a pogosto pasivni, hrepenijo po življenju, ki bi ga lahko živeli…

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 4.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 5.jpg
Ajda Bračič

Tina Vrščaj : NA KLANCU

Kako bi morali živeti? Kaj pomeni biti dober starš ali so-zakonec? Družba nas z vseh strani dobesedno obmetava z imperativi : otrokom je treba postavljati meje, a ne preveč avtoritarno, dobro je potrebno poskrbeti za avto, za dom, občasno povabiti ljudi na obisk itd…Vse to je v knjigi imenitno popisano v tretjem romanu avtorice Tine Vrščaj, ki ga je naslovila – Na klancu.

Tina Vrščaj
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\knjige-poletno-br.jpg

        Knjige za branje na letovanju

Ana Marwan : ZALJUBLJENA

Avstrijsko-slovenska pisateljica Ana Marwan je napisala roman Zaljubljena, ki si vse odločneje utira pot do bralcev in kritikov tudi v Sloveniji. Vsi se brez izjeme strinjajo, da gre za presežno delo, zato je avtorici Ani Marwan, Društvo slovenskih literarnih kritikov že podelilo nagrado. Roman Zaljubljena je zabavna, izvirna in slogovno dovršena pripoved o odnosu dveh mladih ljudi. Literarni jezik je dobesedno očarljiv, zato se mu uspe prikloniti dediščini literarne klasike, ne da bi pri tem izgubili občutek, da se zgodba dogaja tukaj in zdaj …

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 8.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\NEKAJ DIVJIH ROŽ\122 - LET MIRANA JARCA\FESTIVAL KULTURE KOSTANJEVICA\MONOGRAFIJA O PREKMURJU\NAMIG ZA POLETN BRANJE\FOTKA - 9.jpg
Ana Marwan

Fotografije so s spleta.

Vir: Mladina

Zbral in uredil: Franci Koncilija