PREDSTAVITEV KNJIGE DR. IZTOKA SIMONITIJA »HISTORIA MAGISTRA MORTIS«

Po mnenju avtorja knjige Iztoka Simonitija je, ne glede na veroizpoved slehernika, kultura samo način, kako drug z drugim ravnamo…Trije monoteizmi: judaizem, krščanstvo in islam so generatorji zla v svetu, ki predstavljajo prvinsko kulturno in filozofsko vprašanje.

V smislu teh povedije bil že aprila 2014 v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu pogovor s prof. dr. Iztokom Simonitijem, kariernim diplomatom, politikom, glavnim pogajalcem za mejo med Slovenijo in Hrvaško, pogajalcem z Vatikanom v zvezi s sprejetjem konkordata in diplomatskim svetovalcem nekdanjega predsednika države Janezom Drnovškom. Pred maloštevilno publiko je pogovor z gostom vodila pesnica Meta Kušar. Pogovor je potekal o Simonitijevi knjigi Historia

magistra mortis, ki je bila leta 2013 nominirana za Rožančevo nagrado in je konkurirala tudi za evropsko nagrado za esejistiko – Prixdulivreeuropeen.

Dr. Iztok Simoniti  
Maratova smrt

Avtor je za naslov knjige privzel parafrizirani latinski rek Historia magistra vita, kar pomeni, da je zgodovina učiteljica življenja, ne pa smrti ali umiranja. Knjiga, ki je leta 2010 izšla pri Slovenski matici, je trdo vezana in ima 320 strani. Na naslovnici je upodobljena Maratova smrt, čudovita slika francoskega predstavnika klasicizma Jacquesa-  Louisa Davida, ki prikazuje v banji ubitega Jeana-Paula Marata, voditelja revolucionarne jakobinske ekstremistične stranke v času francoske buržoazne revolucije. Knjiga trinajstih esejev je odličen priročnik premišljevanja tako za ateiste kot za verujoče. Avtor načrtuje prevod knjige tudi v hrvaški in srbski jezik. S popustom je knjiga stala 20€.

Iztok Simoniti v knjigi tke niti na temo odnosov med narodi v EU, krizo vrednot, v katero se je globoko pogreznil ves svet v 20. stoletju, opozarja pa tudi na grozečo nevarnost nevarnih ideologij, kot so bile fašizem, nacizem in komunizem. V esejih se Simoniti še posebej poglobljeno sprašuje o monoteističnih religijah in fundamentalizmih ter o vprašanju svobode. Poglobil pa se je tudi v koncepte in prakse zločinov, storjenih med 2. svetovno vojno in po njej, vključno s tistimi ob razpadanju Jugoslavije. Prepričan je, da zlo za zmeraj poškoduje človeka, ter se vrača v vedno hujši obliki. Gre za velike zločine, ki se tako globoko zarežejo v družbeno tkivo, da jih ni mogoče pozabiti ali odpustiti, zato se vprašanje odgovornosti, krivde, kazni, odpuščanja prenaša iz ene generacije v drugo. Celotna zgodba zahodne civilizacije in svobode stoji na posamezniku in njegovih pravicah, ki pa v dejanskem življenju delujejo samo kot odgovornost.

Filozof dr. Tine Hribar

Očitno pa Simoniti simpatizira tudi s pogledi filozofa dr. Tineta Hribarja, ki mu je napisal dolg uvod o problematiki narodne sprave v luči svetosti življenja in odgovornosti do žrtev in njihovih zanamcev. Kot rdeča nit se od začetka pa vse do konca knjige vleče Simonitijeva misel o treh monoteizmih: judaizmu, krščanstvu in islamu, ki so po njegovem generatorji vsega zla na svetu.

Fotografije so s spleta.

Zbral in pripravil: Franci  Koncilija, maja 2019

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja