IZ ŠALIJEVEGA USTVARJALNEGA OPUSA

Pesniška zbirka Severina Šalija z naslovom PESEK IN ZELENICE z likovno spremljavo slikarja Vladimirja Lamuta je izšla novembra leta 1982 kot posebna številka Samorastniške besede. Izdajo je omogočila Občinska kulturna skupnost Trebnje, likovno je zbirko uredil Lucijan Reščič, odgovorni urednik je bil Jože Zupan, poleg drugih, je bila v uredniškem odboru tudi naša članica Marjanca Colarič Kočevar.

V spremni besedi je urednik Jože Zupan zapisal:  “Severin Šali je pesnik Dolenjske, njene pokrajine in ljudi. Njegove pesmi so izpovedi vase in v življenjske skrivnosti zasanjanega človeka. V mehki ubranosti izžareva ljubezen do domovine, do drobnih stvari. Najgloblje pa se je izpovedal v pesmih, v katerih je izražal ljubezen do svojega rodu. Za Šalija je samota pot do lastne podobe. Vse to se je prepletalo v njegovih prvih zbirkah Slap tišine, Srečavanja s smrtjo in Spev rodni zemlji. Zbirka pesek in zelenice je logično nadaljevanje, čeprav je vmes poteklo precej let …”


Severin Šali za pisalnim strojem

VRAČANJE

Petrolejko sem staro prižgal,
prijetno moj mir obseva,
meče na strop kolobar
in podrhteva …

Lepo je ob umiranju dneva
sanjariti ob stari luči,
privabiti davne večere …

Kot da čas se izključi
in drugi povrne –
pravljice rasto v noč,
pritajeno spi dolina,
v otroško dremoto
odmeva mrtvi ropot iz mlina.

Luč se utrne …


Šalijeva pesniška zbirka Pesek in zelenice

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.