Frankfurt
UVOD
V Frankfurtu so v sredo, 20. oktobra 2021 odprli za strokovno javnost že 73. mednarodni knjižni sejem spet v hibridni obliki. Lansko leto je zaradi epidemije Covida-19 sejem potekal samo virtualno, letos pa je spet normalno zaživel. Tako je vsak dan sejem lahko obiskalo 25.000 ljudi.
Na sejmu je bila s svojo nacionalno stojnico prisotna tudi Slovenija, ki je prvi dan sejma v frankfurtskem katoliškem kulturnem centru Haus am Dom, pripravila lep kulturni dogodek.
KANADA JE BILA GOSTJA SEJMA
Med državami je bila letošnja častna gostja sejma Kanada, s programom Edninska množinskost. Otvoritvene slovesnosti sejma se je poleg nemške ministrice za kulturo Monike Grütters udeležila tudi nova kanadska generalna guvernerka Mary May Simon (1947), ki je od julija letos prva Inuitka (Eskimka) na tako visokem položaju. Kanadski Inuiti so nanjo zelo ponosni, še posebej zato, ker je bila vedno aktivna v boju za pravice staroselcev!
Na otvoritveni slovesnosti pa je v spletnem prenosu dobila besedo tudi znamenita in najpomembnejša kanadska pisateljska zvezdnica Margaret Atwood, avtorica svetovne uspešnice Deklina zgodba. Knjižni sejem so zaprli v nedeljo, 24. oktobra 2021.
Margaret Atwood
NAGRADA ZA MIR
Tradicionalno nagrado za mir, ki jo zadnji dan sejma, na nedeljo, v frankfurtski cerkvi sv. Pavla že vse od leta 1950 podeljuje nemško borzno združenje založnikov in knjigotržcev, je letos prejela pisateljica, režiserka in aktivistka Tsitsi Dangarembga iz Zimbabveja, slavnostno utemeljitev pa je prebrala dr. Auma Obama, starejša polsestra nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame.
FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM POTEKA PONOVNO V ŽIVO
Na letošnjem sejmu je sodelovalo 1700 razstavljavcev iz 74 držav, večina pa jih je bilo iz Nemčije. V Frankfurt pa je prišlo tudi okoli 300 avtorjev knjig. Vrnili so se tudi številni nekdanji dogodki v Frankfurtu, pod krovno znamko Bookfest z javnimi nastopi pisateljev na približno 20-tih prizoriščih. Sicer pa so javni dogodki večinoma potekali na odru v festivalni dvorani, v živo pa jih je lahko obiskalo samo 450 ljudi, ves čas pa jih je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na spletu.
SLOVENCI SE REDNO UDELEŽUJEMO KNJIŽNEGA SEJMA
Javna agencija za knjigo je bila na sejmu prisotna s slovensko nacionalno stojnico. Na sejmu letos sodeluje sedem slovenskih založnikov: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International, Malinc ter Beletrina.
Kanadski paviljon s stiliziranimi kanadskimi pokrajinami.
FRANKFURT LETA 2023
Slovenci pa smo glede knjižnega sejma v Frankfurtu, zazrti že v leto 2023, ko bo Slovenija v Frankfurtu častna gostja. Takrat bo dobila tudi svoj paviljon, kar bo odlična priložnost, da se bo država spodobno predstavila in uveljavila pred svetovno knjižno srenjo. Vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel je o tem povedal sledeče:
Dimitrij Rupel
»V bistvu je velik del mojih skrbi trenutno posvečen ravno pripravam na frankfurtsko gostovanje. Manj se torej ukvarjam s preteklostjo in več s prihodnostjo!« Projekt Slovenija, osrednja gostja knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini bo izvajala Javna agencija za knjigo RS (JAK). Namen projekta je izvedba celovitega in kakovostnega programa dejavnosti, ki bo omogočil postavitev slovenske književnosti in kulture v središče pozornosti obiskovalcev in medijev s celega sveta.
Javna agencija za knjigo (JAK)
ZAHTEVEN IZBOR KNJIG
Trenutno se na JAK-u pripravljajo na izbor knjig in avtorjev, ki jih bodo predlagali nemškim založnikom. Ta izbor mora biti, kot poudarja Rupel, zanesljiv, hkrati pa mora vsebovati neke obzirnosti do trga, ki mu bodo knjige namenjene. Po načrtih bodo v Frankfurtu predstavili kakih 100 naslovov, prevedenih v nemščino, avtorje bodo povabili k sodelovanju, treba pa je računati tudi na to, da ima frankfurtski sejem omejitve. To pomeni, da vsi avtorji ne bodo enako obravnavani oziroma ne bodo prav vsi doživeli enakega sprejema, ampak bodo posamezni izpostavljeni bolj kot drugi.
»Mislim, da je logično, da bodo med njimi Slavoj Žižek, Drago Jančar, ob njiju pa avtorji, ki spadajo v slovensko klasiko, na primer Vitomil Zupan, Boris Pahor. Gotovo bomo postavili v ospredje tisto, kar Nemci že delno poznajo, seveda pa jim bomo poskusili predstaviti še kaj novega,«je dejal Rupel. Dodal je, da so slovenskim založbam pisali trikrat, odzvale so se tako rekoč vse poglavitne založbe z izjemo nekaterih, ki imajo že same po sebi dovolj stikov v Nemčiji in ne potrebujejo posebne pomoči.
Rupel je na koncu še povedal, da je za mednarodno uveljavitev poskrbljeno tudi v osnutku nove resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki ga je ministrstvo v javno razpravo dalo sredi oktobra 2021.
Fotografije so s spleta.
Vir: Delo, Mladina, Dnevnik in STA.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
