Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić
Sedemnajstega marca 2023 je v Amsterdamu umrla hrvaška pisateljica, literarna zgodovinarka, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić (1949–2023). Bila je zagotovo najslavnejša in najbolj prepoznavna hrvaška pisateljica tudi v mednarodni kulturni javnosti. Njena dela so prevedena v več kot dvajset evropskih jezikov, prejela pa je tudi številne mednarodne nagrade, med drugim leta 2016 tudi mednarodno literarno nagrado vilenica. Kritično pisanje o nacionalizmu in vojnih zločinih jo je iz rodne Hrvaške pognalo najprej v Nemčijo, nato pa na Nizozemsko, kjer je tudi umrla.
Hrvaška esejistka in intelektualka Dubravka Ugrešić je na Filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz rusistike in primerjalne književnosti, nato je dolga leta delovala na tamkajšnjem Inštitutu za teorijo književnosti. Leta 1993 se je preselila najprej v Nemčijo, nato pa leta 2001 v Amsterdam. Preživljala se je s pisanjem ter kot predavateljica na evropskih in ameriških fakultetah.V svojih romanesknih in esejističnih besedilih se je ukvarjala z vprašanji položaja žensk, identitete in narodnosti, ki jih je odpiral razpad Jugoslavije in padec Berlinskega zidu v političnem in kulturnem smislu. S prodornim razmišljanjem se je uveljavila kot ena najvidnejših evropskih pisateljic in esejistk.
Naslovnice knjig Dubravke Ugrešić
Njeno delo zaznamuje redka kombinacija ironije, polemičnosti in sočutja. Zaradi kritičnega pisanja o nacionalizmu in vojnih zločinih ob razpadu nekdanje Jugoslavije so jo v rodni Hrvaški obtožili antipatriotizma ter jo razglasili za izdajalko, javno sovražnico in čarovnico. »Toda to so zgolj nepomembne podrobnosti. Šlo je preprosto za to, da na Hrvaškem nisem več mogla niti dihati. Kajti tega, kar se je dogajalo takrat, se ni dalo upravičevati z vojno, izrednimi razmerami ali čim drugim. Ljudje so dobesedno podivjali, poživinili. In tega nisem mogla prenašati – drugi so lahko,« je dejala pisateljica Dubravka Ugrešić.
Pisala je kratko prozo, romane in literarne eseje pa tudi scenarije, zanimale so jo postjugoslovanska stvarnost ter literarne in popkulturne teme. V devetdesetih se je še bolj posvetila esejizirani prozi in literarizirani esejistiki, objavljala je v evropskih revijah in časopisih. Tematizirala je krizo identitete in vprašanja narodnosti v družbenih, zgodovinskih, političnih in kulturnih kontekstih. Bila je tudi idejna začetnica in pobudnica za nastanek Leksikona YU mitologije. Pisala je o temnih straneh sodobnih družb, o homogenizaciji ljudi, ki jo povzročajo mediji, politika, religija, skupna prepričanja in trg, ter o izgnanstvu. Skratka, pisala je o stvareh, o katerih bi drugi raje molčali.
Dubravka Ugrešić
»Vsi si prizadevajo, da zgodovine ne bi bilo, da bi se zdelo, kot da se je vse začelo včeraj; nenehno se ustvarja pozaba, in to na več različnih ravneh. Tako nas politiki na primer prepričujejo, da živimo v najboljšem od možnih svetov, in nam vlivajo strah pred kakršnim koli tveganjem. Zato tudi ves svet molči, češ, ne spreminjajmo ničesar, ker je lahko kvečjemu slabše.«
Fotografije so s spleta.
Vira: Dnevnik in Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
