UVOD

Znameniti slovenski jezuit, gradbenik in arhitekt Gabriel Gruber (1740–1805) je znan po izgradnji Gruberjevega prekopa (1780), s katerim je rešil Ljubljano pred nadležnimi vsakoletnimi poplavami. Poleg prekopa je Gruber zgradil tudi čudovito baročno palačo po svojih načrtih, poslikave stropov pa je naročil pri takrat znanih avstrijskih slikarjih. Palača, v kateri sedaj deluje Arhiv Republike Slovenije, je pravi baročni biser meščanskega baroka v Ljubljani s konca 18. stoletja. Gruberjeva palača je izjemen umetnostnozgodovinski spomenik tudi zaradi zasebne kapele s slikami Johana Martina Kremser-Schmidta in fresko Andreja Herrleina nad stopniščno kupolo.

 

NAJNOVEJŠE ODKRITJE

Ob zadnjem konservatorsko-restavratorskem posegu pa so odkrili, da je pod Herrleinovim podpisom še Kremser-Schmidtov, ki je nastal enajst let prej. Na oboku ovalnega stopnišča v Gruberjevi palači je freska »Alegorija trgovine, obrti in tehnike«, za katero je doslej veljalo, da jo je leta 1786 naslikal Andrej Janez Herrlein in Würzburga na Bavarskem. Na freski že nekaj časa ni bilo mogoče prepoznavati prizorov, zato so jo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Ljubljana začeli obnavljati. Tako so nedavno pod plastmi preteklih poslikav pod Herrleinovim podpisom iz leta 1786 odkrili podpis avstrijskega slikarja Kremser-Schmidta z letnico 1775. Seveda so za mnenje glede teh novih odkritij prosili predsednika našega Kulturnega društva Severina Šalija, umetnostnega zgodovinarja, akad. prof. dr. Milčka Komelja, ki je glede najnovejšega odkritja povedal:

»Ker se je pod Herrleinovo poslikavo – in to le nekoliko pod njegovim podpisom – pokazal Kremser-Schmidtov podpis z letnico 1775, to očitno pomeni, da je obok nad stopniščem prvotno poslikal Kremser-Schmidt in da je pozneje (1786) Herrlein njegovo poslikavo z oljnimi barvami preslikal. Ali jo je samo grobo preslikal ali je njeno zasnovo vsaj v nadrobnostih tudi kakorkoli spremenil, je mogoče za zdaj samo ugibati. Ob tem se mi kot glavno vprašanje zastavlja, čemu je moral to storiti: je bila poslikava preslabo vidna ali se je morda poškodovala in začela naglo propadati, saj gotovo ni moglo biti drugega razloga, da bi podpisano delo pomembnega in tudi pri nas že zgodaj občudovanega umetnika nadomestili z delom – oziroma, kot zdaj vidimo, posegom – veliko slabšega izvajalca.«

V nadaljevanju je Komelj opozoril, da je že umetnostni zgodovinar France Stele domneval, da bi lahko Herrlein poslikavo izvedel po neznani skici Janeza (Johanna) Martina Kremser-Schmidta. Skratka, Komelj je še dodal, »da odkritje kaže, da je podoba v sedanjem stanju v osnovi očitno delo Kremser-Schmidta, ›prenovljeno‹ s Herrleinovo manj subtilno roko.«

ZAKLJUČEK

Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine so sporočili, da bodo po ureditvi zatečenih okoliščin organizirali strokovni delovni posvet, na katerem bodo novo odkritje ter izsledke nadaljnjih raziskav o avtorstvu prvotne poslikave v Gruberjevi palači predstavili javnosti.

Vir: Delo, fotografije so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je