Po dvajsetih letih je v knjižni obliki končno izšla povsem nevsakdanja knjiga z naslovom Prazniki v potezi in besedi, ki je posvečena priljubljenemu pokojnemu trnovskemu župniku Janezu Pogačniku. Knjiga prinaša deset risb Janeza Bernika in deset pesmi Jožeta Snoja ob poetičnih umetnostnozgodovinskih interpretacijah dr. Milčka Komelja. Bernikova in Snojeva dela so namreč nastala že leta 1998 in 1999, kot v uvodu pojasnjuje dr. Malina Schmidt Snoj, na predstavitvi knjige pa je sodelovala še Tadeja Petrovčič Jerina. Knjigo so v založništvu Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani predstavili že v ponedeljek, 7. maja 2018, na literarni matineji.
ŽUPNIK JANEZ POGAČNIK, DUŠA IN SRCE TRNOVSKE FARE
Malina Schmidt Snoj je knjigo označila kot trojček umetniških podob, zapisov ob njih in pesmi, ki nas vodijo v duhu praznikov cerkvenega leta. Poudarila je, da je izvirno idejo o zasnovi te knjige podal pokojni trnovski župnik Janez Pogačnik, ki je od svojega prihoda v trnovsko cerkev avgusta 1979 pa do svojega rojstnega in smrtnega dne 6. februarja 2003 urejal, prenavljal in lepšal svojo cerkev znotraj in zunaj. Malina Schmidt Snoj je povedala,da se je župnik zbližal s številnimi umetniki, kulturniki, znanstveniki, pomladnimi politiki in drugimi izobraženci, ki so se na Prešernov praznik udeleževali njegove vsakoletne maše za umetnike in večerne maše za domovino ob prazniku dneva državnosti; tej maši je vselej sledil veličasten kres na župnijskem vrtu. Župnik Janez si je namreč“vseskozi prizadeval z literarnimi večeri, razstavami, predavanji, razpravami in drugimi kulturnimi prireditvami približati umetnost oltarju in oltar umetnosti.”
PESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE NA TRNOVEM
Dr. Milček Komelj je med drugim omenil dolgo zgodovino srečevanj pri trnovskem župniku, pri katerem so se ob jedači in pijači kresala mnoga mnenja in delali načrti, ki so se zatem uresničevali. Med gosti je omenil še Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja in Marjana Tršarja, gotovo jih je bilo, vsaj občasno, še več. Janez Pogačnik si je zamislil nekakšen preizkus njihove versko-umetniške dojemljivosti in sklenil dati župnijskemu glasilu – oznanilu Trnovo, ki ga je sicer tiskal od leta 1988, posebno vsebino: z Bernikom sta, glede na pomene cerkvenih praznikov, že spomladi 1998. leta izbrala deset njegovih podob, poimenovanih “dnevniške risbe”, ki jih je umetnik tista leta ustvarjal in označeval le z datumi; od septembra 1998 do junija 1999 so se vsak mesec pojavljale v oznanilu in sploh niso naletele na odklonilen odmev. Spremljale so jih še pretanjene pesmi Jožeta Snoja in značilne poetične razlage Milčka Komelja.
USODA GROHARJEVIH POSLIKAV
V nadaljevanju večera sta Komelj in Snoj predstavila župnika Janeza Pogačnika kot ljubitelja novotarij in nasploh družabnega, preprostega.
človeka, ki se je po Ljubljani vozil s kolesom. Tako se je z Jožetom Snojem seznanil dobesedno na cesti. Pogačnik je imel neverjetno moč povezovanja in privabljanja ljudi. Glede teoloških tem je bilo veliko “kreganja”. Komelj, ki je spregovoril o Groharjevi žalostni usodi v trnovski cerkvi, je spomnil na odločitev tedanjega župnika Vrhovnika, češ da v cerkvi ne bo nihče več slikal. Pogačnik pa je to naredil tudi v počastitev samega Groharja. Ob tem je Milček Komelj omenil še epizodo z Groharjevo načrtovano poslikavo kupole trnovske cerkve, ki se je končala pri prvi freski, Bernik pa, nasprotno, ni naredil fresk, ampak štiri velike tabelne slike, ki so sedaj na štirih stenah pod samo kupolo, ki je ostala neposlikana.
ZAKLJUČEK
Na koncu zanimivega srečanja je Jože Snoj bral svoje pesmi ob sočasni projekciji Bernikovih risb, Milček Komelj je prebral svoj komentar, urednica Tadeja Petrovčič Jerina pa je Bernikove risbe predstavila kot mapo z naslovom Katharsis, pesmi Jožeta Snoja pa kot cikel Confessio. Komeljevi komentarji so pesniški in razlagalni, bolj kot umetnostnozgodovinski ali teoretski, predvsem pa so zelo razumljivi vsem, za razliko od “luninega jezika” sodobne slovenske likovne teorije in razstavnih besedil.
(Vir: Povzeto po spletu. Besedilo in fotografije: Marijan Zlobec)
Izbral : Franci Koncilija