»Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo!« (France Prešeren: Zdravljica)

Že petnajsto leto imamo članice bralnega krožka Beremo skupaj pri RIC-u Novo mesto v načrtu za februar Poezije za vse. Pesmi po svojem izboru podelimo z drugimi bralkami. Tako  ritmi in rime še dolgo zvenijo v nas, zato se teh srečanj posebno veselimo. V študijski knjižnici Mirana Jarca nam v čitalnici knjižničarke pripravijo pesniške zbirke.

Knjižnica Mirana Jarca

Letos je bilo malo drugače. Izbrane pesmi smo brale doma, ko smo jih posredovale po e-pošti. Krasen izbor,a manjkal nam je glas, ki  je pesmim dajal poseben čar. Sploh so pesmi za razpoloženje in dvig morale prava terapija. Zato berite ali vsaj poslušajte že naučene pesmi! Kdaj ste nazadnje  prebrali ali ponovili že znane pesmi? Vsi ti verzi še ostajajo v vas in čakajo, da jih spustite iz sebe in jim prisluhnete. Če jim boste dali glas, boste nežno pobožali svojo dušo in vam napolnili srce. Odkrivajmo nove pesmi, a stare spoznavamo in razumemo šele sedaj.

Dragotin Kette
Oton Župančič

Odkrivamo nove pesmi in stare na novo. Mnogih pesmi največjega pesnika nismo razumeli, a  z izkušnjami pesmi dobivajo moč in pomen tudi v današnjem času. Pesniki so vedno pred časom. Morda zato mnogih vedno ne razumemo. Spoznanje o njih: Prešeren je večen, a ga v času učenja o njem nismo razumeli. Tako je z veličinami. Župančič nas je začaral kot otroke in s ščebetom ptic in cicibanom pobarval naše otroštvo.

Srečko Kosovel 

 Simon Gregorčič

Kasneje z mladostnim hrepenenjem navdušuje še danes. Potapljamo se v verze Minattija,Gregorčiča, Kosovela, Ketteja. Pesmi Neže Maurer, Mile Kačičeve, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Barbare Korun in Barbare Simoniti nam zaigrajo v srcu. Tiha, žalostna pesem Balantiča, junaška, zanosna Kajuhova pričajo o zgodovini in usodi ljudi, ki so pesnili in prekmalu utihnili. Ježkova poezija pa ostaja  aktualna in razvedri oko. Hvalnica vinu Manka Golarja potrka na dušo vsakega Slovenca. Pesmi vedno vzbujajo prijetna občutja in nas ne pustijo ravnodušne. V vseh pesmih je skrit naboj, ki deluje in jih razumemo šele kasneje.

Mila Kačič
Neža Maurer

Potapljati se v verze naših pesnic in pesnikov nas razvedri, ne puščajo nas hladne. Začutimo zanos in ponos, pričajo o zgodovini in usodi naroda, o izkušnjah in hvalnicah. V tem času, ko nimamo časa, je branje kratkih vrstic, zavitih v metafore in prilike, poseben užitek. Ta ima dolgotrajen učinek in je dobro razvedrilo in terapija. Berite pesmi in bodite prešerni!

»Treba je mnogo preprostih besed, kot so

kruh, ljubezen, dobrota,

da ne bi slepi v temi

zašli s pravega pota.«

Tone  Pavček: Preproste besede

Zapisala: Lizika Vardijan,animatorka  RIC-ovega bralnega krožka  

Beremo skupaj in prenašalka bralnega virusa.

ZDRAVLJICA

1.

Spet trte so rodile

prijatli, vince nam sladkó,

ki nam oživlja žile,

srcé razjásni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi!

2.

Komú narpred veselo

zdravljico, bratje! čmò zapét’!

Bog našo nam deželo,

Bog živi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinóv sloveče matere!

3.

V sovražnike ‘z oblakov

rodú naj naš’ga treši gróm;

prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencov dom;

naj zdrobé

njih roké

si spone, ki jih še težé!

4.

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo;

otrók, kar ima Slava,

vsi naj si v róke sežejo,

de oblast

in z njo čast,

ko préd, spet naša boste last!

5.

Bog žívi vas Slovenke,

prelepe, žlahtne rožice;

ni take je mladenke,

ko naše je krvi dekle;

naj sinóv

zarod nov

iz vas bo strah sovražnikov!

6.

Mladenči, zdaj se pije

zdravljica vaša, vi naš up;

ljubezni domačije

noben naj vam ne usmŕti strup;

ker zdaj vàs

kakor nàs,

jo sŕčno bránit’ kliče čas!

7.

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat’ dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

8.

Nazadnje še, prijatlji,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat’li,

ker dobro v srcu mislimo;

dókaj dni

naj živí

vsak, kar nas dobrih je ljudi!

France Prešeren

Kategorije: Zanimivosti