»Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo!« (France Prešeren: Zdravljica)
Že petnajsto leto imamo članice bralnega krožka Beremo skupaj pri RIC-u Novo mesto v načrtu za februar Poezije za vse. Pesmi po svojem izboru podelimo z drugimi bralkami. Tako ritmi in rime še dolgo zvenijo v nas, zato se teh srečanj posebno veselimo. V študijski knjižnici Mirana Jarca nam v čitalnici knjižničarke pripravijo pesniške zbirke.
Letos je bilo malo drugače. Izbrane pesmi smo brale doma, ko smo jih posredovale po e-pošti. Krasen izbor,a manjkal nam je glas, ki je pesmim dajal poseben čar. Sploh so pesmi za razpoloženje in dvig morale prava terapija. Zato berite ali vsaj poslušajte že naučene pesmi! Kdaj ste nazadnje prebrali ali ponovili že znane pesmi? Vsi ti verzi še ostajajo v vas in čakajo, da jih spustite iz sebe in jim prisluhnete. Če jim boste dali glas, boste nežno pobožali svojo dušo in vam napolnili srce. Odkrivajmo nove pesmi, a stare spoznavamo in razumemo šele sedaj.
Odkrivamo nove pesmi in stare na novo. Mnogih pesmi največjega pesnika nismo razumeli, a z izkušnjami pesmi dobivajo moč in pomen tudi v današnjem času. Pesniki so vedno pred časom. Morda zato mnogih vedno ne razumemo. Spoznanje o njih: Prešeren je večen, a ga v času učenja o njem nismo razumeli. Tako je z veličinami. Župančič nas je začaral kot otroke in s ščebetom ptic in cicibanom pobarval naše otroštvo.
Kasneje z mladostnim hrepenenjem navdušuje še danes. Potapljamo se v verze Minattija,Gregorčiča, Kosovela, Ketteja. Pesmi Neže Maurer, Mile Kačičeve, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Barbare Korun in Barbare Simoniti nam zaigrajo v srcu. Tiha, žalostna pesem Balantiča, junaška, zanosna Kajuhova pričajo o zgodovini in usodi ljudi, ki so pesnili in prekmalu utihnili. Ježkova poezija pa ostaja aktualna in razvedri oko. Hvalnica vinu Manka Golarja potrka na dušo vsakega Slovenca. Pesmi vedno vzbujajo prijetna občutja in nas ne pustijo ravnodušne. V vseh pesmih je skrit naboj, ki deluje in jih razumemo šele kasneje.
Potapljati se v verze naših pesnic in pesnikov nas razvedri, ne puščajo nas hladne. Začutimo zanos in ponos, pričajo o zgodovini in usodi naroda, o izkušnjah in hvalnicah. V tem času, ko nimamo časa, je branje kratkih vrstic, zavitih v metafore in prilike, poseben užitek. Ta ima dolgotrajen učinek in je dobro razvedrilo in terapija. Berite pesmi in bodite prešerni!
»Treba je mnogo preprostih besed, kot so
kruh, ljubezen, dobrota,
da ne bi slepi v temi
zašli s pravega pota.«
Tone Pavček: Preproste besede
Zapisala: Lizika Vardijan,animatorka RIC-ovega bralnega krožka
Beremo skupaj in prenašalka bralnega virusa.
ZDRAVLJICA
1.
Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!
2.
Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!
3.
V sovražnike ‘z oblakov
rodú naj naš’ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
4.
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!
5.
Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
6.
Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit’ kliče čas!
7.
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
8.
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
France Prešeren
