Misel Mance Košir …

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\MISEL MANCE KOŠIR\094-MANCA.jpg

… Nihče ne more srečno živeti, če misli samo nase in na tisto, kar je njemu v prid …

Za drugega moraš živeti, da lahko živiš zase …!

                                                 Manca Košir

Društvo slovenskih pisateljev deluje že 150 let

Dušanu Mercu se bo predsedniški mandat iztekel prihodnje leto. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc 

Društvo slovenskih pisateljev (DSP), pred leti so se imenovali Društvo slovenskih književnikov, je včetrtek, 21. aprila 2022, praznovalo 150- letnico ustanovitve društva. Predsednik društva Dušan Merc je v sporočilu za javnost poudaril, da je današnje delovanje društva sicer drugačno, kot je bilo v preteklosti, vendar njegovo temeljno poslanstvo ostaja nespremenjeno. Gre za neprekinjeno ohranjanje in spodbujanje slovenske literature in slovenskega jezika, saj so slovenski pisatelji že 150 let na poseben način zavezani jeziku, literaturi, kulturi in demokraciji.

Društvo slovenskih pisateljev, kot ga poznamo danes, je od ustanovitve zamenjalo več imen in generacij članov, imelo je tudi pomembno vlogo v času družbenopolitičnih premikov. Dušan Merc je ob jubileju društva na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili programe društva, izpostavil zlasti obdobje po drugi svetovni vojni in pred osamosvojitvijo, katere »idejno jedro« je bilo prav društvo.

Fotografija: Društvo slovenskih pisateljev (takrat književnikov) je vilo na Tomšičevi sprva najelo, leta 1987 pa odkupilo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Sedež društva na Tomšičevi ulici v Ljubljani

Kot se je v 150 letih družba spreminjala, se je spreminjal tudi jezik, in prav ta je po Merčevem mnenju, kot je ob obletnici zapisal v sporočilu za javnost, »temeljno vezivo vseh let«, ko so kljub vojnam, političnim pretresom in neprestanim pritiskom uveljavljali »slovenske umetniške besede, pravico do lastnega jezika in tudi do demokracije«. Poleg tega, da je društvo zavezano jeziku, kulturi in literaturi, je zavezano tudi temu, da bo Slovenija ostala demokratična država. Po Merčevih besedah je društvo ne glede na raznolika prepričanja državljanov in svojih članov ostalo »enotno, skupno in v vseh pogledih zdravo«.

Začetki DSP segajo v leto 1872, ko je bilo društvo ustanovljeno na pobudo Davorina Trstenjaka. Postal je njegov prvi predsednik, v njem je bilo 52 književnikov, a je kmalu zamrlo. Nekoliko pozneje je bilo ustanovljeno Pisateljsko podporno društvo pod vodstvom Josipa Vošnjaka, a ga je avstrijska oblast razpustila. Zatem so ustanovili Društvo slovenskih leposlovcev, kmalu so naziv zamenjali za književnike, leta 1968 pa so društvu nadeli ime, kakršno nosi še danes.  Društvu so doslej predsedovali številni ugledni literati, med njimi le dve literatki, Mira Mihelič in Aksinja Kermauner. Ob 150-letnici delovanja bo društvo izdalo publikacijo z avtobiografskimi eseji devetih še živih predsednikov in ene predsednice društva, v katerih se spominjajo časa svojega predsedovanja.

Pisatelji so bili idejno jedro slovenske osamosvojitve. FOTO: Igor Modic/Delo
Pisatelji so bili idejno jedro slovenske osamosvojitve.

Poleg osrednjih programov, kot so mednarodni literarni festival Vilenica, Slovenski dnevi knjige, Povabimo besedo ter izdajanje revije Litterae Slovenicae, društvo prireja številne druge dogodke (literarne večere, okrogle mize, gostovanja, se povezuje z drugimi kulturnimi institucijami) ter tako skrbi za promocijo slovenskih avtorjev doma in v tujini.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Bienale ilustracije prvič tudi v Mariboru

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\RAZSTAVA BIENALA ILUSTRACIJE V MARIBORU\FOTKA - 1.jpg

V petek, 15. aprila 2022, je bila ob 19. uri slovesna otvoritev velike razstave 14. Slovenskega bienala ilustracije, ki jo gostijo v Umetnostni galeriji Maribor. Pred tem je bila razstava od 16. 11. 2021 pa vse do 31. 03. 2022 že v Cankarjevem domu v Ljubljani.  Razstava ponuja pregled čez »odličnost, raznolikost in naboj sodobne slovenske ilustracije«, so zapisali v galeriji. Predstavljenih je več kot 80 avtorjev in avtoric z originalnimi ilustracijami, nastalimi v zadnjem obdobju, med njimi tudi prijateljica Dolenjske in Novega mesta, akad. slikarka Huiqin Wang. Vsi nagrajenci in vsi sodelujoči na razstavi so s svojimi ilustracijami predstavljeni v katalogu bienala. Katerega je na razstavi mogoče tudi kupiti.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\RAZSTAVA BIENALA ILUSTRACIJE V MARIBORU\FOTKA - 2.jpg
Huiqin Wang
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\RAZSTAVA BIENALA ILUSTRACIJE V MARIBORU\FOTKA - 3.png

Bienale ilustracije že od leta 1993 organizira Cankarjev dom skupaj z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. Ta likovna manifestacija že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja. Bienalna razstava letos prvič gostuje tudi v Mariboru. Tokrat je posebna pozornost namenjena ilustratorju Danielu Demšarju, prejemniku nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Ob tem je bilo v okviru bienala podeljenih še 13 drugih nagrad. 

Danijel Demšar

Daniel Demšar, prejemnik nagrade Hinka Smrekarja 

»Razstava ves čas ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne izraze, rešitve in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij.« 

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

22. april, svetovni dan Zemlje

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Earth_Day_Flag.png/400px-Earth_Day_Flag.png

Vsako leto 22. aprila okoli 200 držav na svetu praznuje Dan Zemlje, ko se številni državniki pogovarjajo in odločajo o pomenu in usodi bodočnosti celotnega človeštva v povezavi z varovanjem okolja in Zemlje. Ta dan praznujemo že 52. leto. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John Mc Connell prvi predlagal dan spomina na Zemljo, ki naj bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. S tem predlogom je takratni generalni sekretar OZN U Thant sicer soglašal, vendar se je kasneje z ameriškim  senatorjem Gaylordom Nelsonom dogovoril, da bo prvi Dan Zemlje 22. aprila 1970.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\##### - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\22 - APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE\images.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\##### - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\22 - APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE\FOTKA - 3.jpg

Slovenija je resnično zelo lepa …

Dejstvo je,da nevarnost izbruha tretje svetovne vojne ter podnebna kriza ta trenutek najbolj ogrožata človeštvo na Zemlji, na tem čudovitem planetu sredi temačnega vesolja…  Naši oceani so polni plastike, okolice velemest so skrajno onesnažene z odpadki, kemikalije ogrožajo stopnjo kakovosti podtalnice, izpusti škodljivih plinov pa ogrožajo človekovo zdravje. Zaradi izsekavanja je vedno manj deževnega gozda, na Arktiki pa se tali 10-metrska plast ledu, ki ga razjeda sladka voda pod njim, skoraj vsako leto pa izumre okoli 40.000 živalskih vrst. 

Število žrtev poplav na zahodu Evrope preseglo 180 - Kronika - TGR  Furlanija Julijska krajina

Domala vsak dan smo priče novicam o številnih vročinskih valovih, požarih, dolgotrajnih sušah, poplavah, hudih nevihtah in orkanih, pa tudi o hudem mrazu in snežnih viharjih, ki divjajo že povsod po svetu…Temu procesu klimatskih sprememb je človeštvo priča že 50 let, meteorologi in ekologi pa napovedujejo, da globalnemu segrevanju planeta sledi dramatična ledena doba, kot je bila pred 444 milijoni let, ko je bila celotna zemlja okovana v led…Ni čudno, da so okoljevarstveniki ogorčeni nad zaskrbljujočim oddaljevanjem od podnebnih ciljev in časovnim zamikom zelenega prehoda. Podaljšanje uporabe premoga pomeni segrevanje Zemlje vsako leto za 2, 8 stopinje! To pomeni, da če se bo doba uporabe premoga podaljševala, bomo na poti, kot da pariškega podnebnega sporazuma sploh ni bilo! Zato se ob vsem tem zdi mednarodni okoljski politični program v trenutnih geopolitičnih razmerah in močno skrhanih odnosih med velesilami precej utopičen.Še več. Za uresničitev nizkoogljične bodočnosti so potrebne drastične strukturne spremembe in dolgoročni ukrepi, ki jih mora sprejeti in uresničiti sleherna oblast v vsaki državi. Ko pa bo začelo primanjkovati zdrave pitne vode, kar se v Keniji že dogaja, pa se bo človeštvo znašlo v pravi biblični apokaliptični razsežnosti bivanja…

V začetku Svetega pisma, v Bibliji, v Knjigi vseh knjig, beremo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1Mz 1, 1). Ob koncu svojega stvariteljskega dela je ustvaril človeka, »po svoji podobi ga je ustvaril«(1Mz 1, 26) in mu zaupal skrb za vse stvarstvo. V konstituciji drugega vatikanskega koncila Cerkev v sedanjem svetu beremo: »Bog je zemljo z vsem, kar vsebuje, določil za uporabo ljudem in narodom, tako da morajo ustvarjene dobrine biti na razpolago vsem. Pri tem naj bo pravičnost vodnica, ljubezen in spoštovanje do soljudi pa njeni spremljevalki« (CS 69). Svetovni dan Zemlje nas torej zelo resno nagovarja, da si vsak posameznik na svoj način prav vsak dan prizadeva za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet!

Fotografije so s spleta.

Viri: Splet in različni mediji.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

330 let rojstva italijanskega violinskega virtuoza Guiseppeja Tartinija

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\FOTKA - 1.jpg

Tartinijev spomenik v Piranu

Osmega aprila 2022 je minilo 330 let, odkar se je v Piranu rodil  italijanski skladatelj in violinist Giuseppe Tartini. 

Njegov oče Gian Antonio je leta 1678 kot trgovec iz Firenc prišel v Piran, kjer se je leta 1685 poročil z domačinko. V družini se je rodilo devet otrok, trije so umrli kmalu po rojstvu, Giuseppe se je rodil kot  četrti otrok. Beneška republika, ki je vladala mestu, je njegovemu očetu kmalu zaupala pomembno funkcijo solnega pisarja, ki je nadzoroval kakovost in količino soli v piranskih solinah v Strunjanu, Sveti Luciji in Sečovljah. Uspešni oče Antonio je užival velik ugled in piranski minoriti, ki so bili v mestu že od leta 1301, so ga leta 1699 izbrali za zaščitnika in dobrotnika, s čimer je družina Tartini pridobila pravico do pokopa v grobnici sredi samostanske cerkve sv. Frančiška v Piranu.

Že v najzgodnejših otroških letih se je Giuseppe odločil za igranje violine, ki ji je posvetil vse življenje. Jeseni 1708 se je vpisal na študij prava na univerzi v Padovi. Kmalu je spoznal, da je njegov edini pravi poklic glasba. Spomnil se je, da je Giovanni Torre, stric po materini strani, predstojnik samostana Frančiškovih bratov v Assisiju, ki ga je odprtih rok sprejel. Pri njem je ostal do leta 1715, ko se je lahko predajal le glasbi. Leta 1715 se je vrnil k ženi v Padovo. Za njegovo glasbeno napredovanje je bilo pomembno srečanje s skladateljem in violinistom Francescom Veracinijem

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\FOTKA - 3.jpg
Giuseppe Tartini   
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\FOTKA -.jpg
Središče Pirana s Tartinijevim spomenikom

Posvetil se je izpopolnjevanju svoje violinske tehnike. Eksperimentiral je tudi z violinskim lokom in ga tehnično izpopolnjeval s podaljševanjem. Konec leta 1719 je šel v Benetke in tam učil violino predvsem učence beneških plemiških družin. Spomladi 1721 se je vrnil v Padovo in nastopil mesto prvega violinista v orkestru kapele bazilike sv. Antona. Nastopal je tudi po drugih mestih. Od januarja 1724 do junija 1726 je deloval v Pragi, potem pa se je ustalil v Padovi, kjer je odprl lastno glasbeno šolo. V njej je učil igranje na violino, elemente harmonije, kontrapunkta in osnove komponiranja. Učenci so prihajali z vseh koncev Evrope, zato so ga imenovali učitelj narodov. Ob nedeljah se je v padovanski baziliki zbirala množica domačinov in tujcev, ki so prihajali poslušat »prvega violinista Evrope«. Leta 1740 mu je ohromela desna roka, zato se je bolj posvetil glasbenemu poučevanju. Leta 1765 so ga upokojili in mu zagotovili dosmrtni honorar prvega violinista. Leta 1769 mu je umrla bolehna žena Elisabetta. K njemu je prišel živet zvesti prijatelj Antonio Vandini. Giuseppe Tartini je zaradi gangrene na nogi umrl 26. februarja 1770, natanko eno leto za svojo ženo. Oba sta pokopana v cerkvi sv. Katarine v Padovi, nasproti hiše, kjer sta stanovala.Tartini je od otroštva dalje vsak dan igral na violino in se z vztrajno vajo postopoma približeval vrhunski virtuoznosti. Kot zrel in priznan glasbenik je zasedel ugledno mesto prvega violinista in dirigenta kapele bazilike sv. Antona v Padovi, kjer je deloval 45 let. Hvalnico njegovi virtuoznosti so izrekli tudi mnogi veliki in svetovno prepoznavni violinisti. Ugledni slovenski violinist Črtomir Šiškovič (1956) priznava: »Po mojem mnenju ostaja Tartini eden največjih predstavnikov svetovne violinske virtuoznosti, njegov opus pa eden ključnih stebrov violinske šole preteklosti in prihodnosti.«

Tartini01

Tartinijev muzej v Piranu


Tartini je pisal predvsem instrumentalno glasbo, skoraj vsa svoja dela je posvetil violini. Njegov opus obsega več kot 300 skladb. Najbolj slavna je sonata Vražji trilček. David Ewen v svoji Enciklopediji glasbenih umetnin (DZS, Ljubljana 1974) navaja Tartinijevo razlago o nastanku tega glasbenega bisera.

»Neko noč 1713 sem sanjal, da sem se zapisal vragu, ki mi je obljubil, da mi bo na uslugo ob vsaki priložnosti … Nazadnje sem pomisli, da bom vragu ponudil svojo violino in videl, kakšen glasbenik je, tedaj pa je v moje veliko presenečenje zaigral nenavadno lep solo s tako sijajnim okusom in tako natančno, da je to prekašalo vso glasbo, ki sem jo do tedaj slišal ali si jo zamislil v vsem življenju. Presenečenje in navdušenje sta me tako prevzela, da mi je jemalo dih, in od silovitega občutka sem se zbudil. Takoj sem segel po violini v upanju, da se bom spomnil vsaj del tistega, kar sem slišal, a zaman! Delo, ki so mi ga navdihnile te sanje in sem ga takrat napisal, je nedvomno moja najboljša skladba. Imenujem jo sonata Vražji trilček.«  

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\pasted image 0.png

Tartinijeve sanje

Leta 1727 je Tartini odprl v Padovi svojo violinsko šolo, v katero je sprejemal le najbolj nadarjene učence iz vse Evrope. Študij je pri njem trajal leto ali dve, lahko tudi dlje. Letno je izšolal dva do deset učencev. Revnim glasbenikom je omogočal brezplačen študij. V 14 letih je obiskovalo njegovo šolo kakih 200 glasbenikov. Pomembna so tudi Tartinijeva teoretična didaktična dela.  Znamenito je njegovo pismo učenki Maddaleni Lombardini,  v katerem kratko in jedrnato povzema bistvena navodila za igranje violine, ki ga še vedno upoštevajo in navajajo violinski pedagogi in učbeniki. Violinisti, ki so izšli iz njegove šole, so povsod širili njegov način igranja in tudi njegov pedagoški pristop.

Tartini02

Tartinijeva rojstna hiša, minoritski samostan in panorama Pirana

Spominska soba Giuseppeja Tartinija v njegovi rojstni hiši je dislocirana zbirka Pomorskega muzeja Piran. V njej je poleg dragocenih muzejskih eksponatov razstavljeno tudi izvirno Tartinijevo pisno gradivo. Največji zaklad spominske sobe je Tartinijeva violina.

Tartini03
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\o_tartini-6_1024.jpg
Tartinijeva violina

Violino je izdelal Nicolo Amato, datirana je med letoma 1715 in 1725. V Piranu je ohranjena le ena od treh violin, ki jih je v Padovi po smrti zapustil Tartini. Med drugo svetovno vojno so jo skrili pod kamnito stopnišče piranske mestne hiše, kjer je dragoceni instrument razpadel na sestavne dele. Leta 1954 jo je restavriral violinist in goslar Maksimilijan Kalar, zatem še Vili Demšar (1990) ter Laszlo Lakatos (2005). Zbirka Tartinijeve zapuščine je bila prva stalna kulturno-zgodovinska zbirka, odprta v palači Gabrielli leta 1954, leto zatem so jo dopolnili s spalnim pohištvom iz vile Tartinijevih v Strunjanu, ki so jo tedaj porušili. 

Tartini04

Tartinijeva zapuščina v Piranu

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\Nova mapa\FOTKA - 10.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\Nova mapa\FOTKA - 11.jpg

Tartinijeva posmrtna maska  je najbolj verna podoba njegovega obličja, verjetno odlita po maski, ki jo hrani konservatorij v Trstu. Dvestoletnico Tartinijevega rojstva so slovesno proslavili šele 2. avgusta 1896 z odkritjem njegovega spomenika na piranskem trgu, ki nosi ime po njem. Kip je izdelal beneški kipar Antonio Dal Zotto.

Fotografije so s spleta.

Vir: Ognjišče

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Zahvalni govor ob podelitvi priznanj MONM za leto 2021

Spoštovani gospod minister Mark Boris Andrijanič, župan mag. Gregor Macedoni, podžupan Boštjan Grobler, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, predsednik Komisije za priznanja in nagrade Občinskega sveta MO NM, direktor Bojan Kekec, prejemniki nagrad in priznanj MO NM za leto 2021, Sandra Boršić, odgovorna za organizacijo in nemoten potek današnjega dogodka, cenjeni gostje in svojci nagrajenih Novomeščanov ter vsi ostali prisotni …

F2_044.jpg
Minister Mark Andrijanič
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ZADNJA STRAN\FOTKA - 2.jpg
Dr. Vida Čadonič Špelič

Dovolite mi, da vam najprej iskreno čestitam ob jutrišnjem občinskemu prazniku MONM, ko je pred 657 leti Rudolf Habsburški IV. ustanovil Novo  mesto.

Veseli me, da smo se zbrali v Jakčevem domu, v hiši kulture, ki nosi ime po Novomeščanu, akad. prof. slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. V teh čudnih in negotovih časih, iz katerih, upam, da se bomo kmalu izvlekli, bi vas v luči občinskega praznika rad spomnil na pomen kulture in pristnih medčloveških odnosov, ki se zaskrbljujoče permanentno slabšajo. Na drugi strani pa številni ljudje trpijo, saj se počutijo osamljene in so v hudih stiskah, tudi zaradi ogroženega miru in vojne v svetu. Zato vas v tem kratkem zahvalnem nagovoru želim opogumiti, da nas, kljub vsemu, kultura v najširšem pomenu besede lahko tudi bogati. Z njo postajamo srečnejši in ustvarjalnejši ljudje, še posebej, ko na ta način drug drugemu lepšamo življenje, ko nas kultura žlahtni, naše odnose pa plemeniti na vseh ravneh …

Spoštovani! Nekje sem prebral, da je najlepši dan današnji, da je največja ovira strah, da je najhujša napaka sebičnost, da je najlepše darilo odpuščanje in da je najlepša stvar na tem svetu ljubezen …

F2_037.jpg
F2_006.jpg

Želim, da bi nas ta modra spoznanja spremljala na vseh naših poteh. V imenu prejemnikov občinskih priznanj in nagrad pa se iskreno zahvaljujem vsem pobudnikom, ki so nas nominirali za prejem priznanj in nagrad MONM. Hvala tudi vsem, ki ste prišli na to slovesnost in nas počastili s svojo prisotnostjo … Želim vam lep večer in vse dobro! 

V Novem mestu, 6. aprila 2022

Franci Koncilija

Podeljena občinska priznanja in nagrade

Na predvečer občinskega praznika MO NM, 6. aprila 2022, so v Jakčevem domu podelili priznanja in nagrade občinskim nagrajencem. Grb Mestne občine Novo mesto je prejel Franci Koncilija za izredne uspehe in rezultate dela na ljubiteljskem kulturnem in družbenem področju, Trdinovo nagrado mag. Uroš Weinberger za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti, nagrado Mestne občine Novo mesto pa so prejeli Marija Rus za dolgoletno nesebično delo na področju prostovoljstva, Andrej Gregorčič za dolgoletno predano delo na področju prostovoljstva ter razvoja posameznih društev in Drago Vovk za pomembnejše trajne uspehe na glasbenem področju ter prispevek k prepoznavnosti Novega mesta. 

Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo s koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra, ki je v polni Športni dvorani Marof ponovno navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

F2_069

Novomeški simfonični orkester z dirigentom Mirom Sajetom je navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

Simfoniki so skrbno pripravljen koncert, ki je programsko vključeval tako novomeško kot svetovno glasbeno zakladnico, začeli s skladbo Jožeta Privška Ob reki, ki je bila za orkester napisana ob 50-letnici glasbene šole. Pri treh skladbah se jim je pridružila pevka Eva Boto, med drugim je zapela pesem Zelena leta, ki jo je nekoč prepevala Novomeščanka Tatjana Gros. Prireditev sta povezovala Carmen L. Oven in Luka Bregar, koncert pa je tradicionalno privabil več kot tisoč poslušalcev.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\2 - BPu-fb4523.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\bbb.jpg
F2_058
Župan mag. Gregor Macedoni

Župan mag. Gregor Macedoni je v nagovoru občankam in občanom čestital ob občinskem prazniku ter poudaril: »Bodimo še naprej ponosi na uspešno Novo mesto in skupni pozitivni duh, ki že od leta 1365 prispeva k izjemni skupnosti v objemu reke Krke.« Zahvalil se je tudi nagrajencem, ki so s svojim presežnim delovanjem zaznamovali leto 2021 oziroma že vrsto let bogatijo novomeški prostor z delovanjem na področju kulture in umetnosti ali na humanitarnem in prostovoljnem področju. Njihovo delo je predstavljeno tudi na razstavnih panojih na Glavnem trgu.

F2_002
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ccc.JPG

Fotogalerija nagrajencev na Glavnem trgu

V okviru občinskega praznika so številne dogodke pripravili tudi novomeška društva in organizacije. Planinsko društvo Krka je izvedlo tradicionalni nočni pohod z baklami na Trško goro, Pozabljena polovica Novega mesta je v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila pogovorni večer z izjemnimi ženskami, na tradicionalni pohod in kolesarjenje po Rudolfovi poti, ki je bilo minulo soboto je vabilo Pohodniško društvo Novo mesto, Atletski klub Krka pa v nedeljo, 10. aprila 2022 organiziralo 22. novomeški tek.

Foto: Boštjan Pucelj in Robert Kokol

Vir: MO Novo mesto

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Novosti Založbe Goga v letu 2022

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\unnamed (1).png

Novinarska konferenca

Na novinarski konferenci Založbe Goga, ki je bila konec meseca marca 2022, so predstavili knjižna dela, ki so izšla konec lanskega in v začetku letošnjega leta, knjižni program za leto 2022 in mednarodne projekte, pri katerih Založba Goga sodeluje že vrsto let.   

Najprej so predstavili prevod pesniške zbirke italijanskega renesančnega pesnika, pisatelja, filozofa in teologa Canzoniere Francesca Petrarce (1304 – 1374).  Gre za prvi integralni prevod v slovenščino. Francesco Petrarca je pesmi pisal 50 let, prevajalec Srečko Fišer pa je za prevod celotnega opusa potreboval 10 let. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\o_sre-ko_1024.jpg
Prevajalec Srečko Fišer

Posamezne dele sta do sedaj v slovenščino prevedla Aljoz Gradnik in Andrej Capuder. Po besedah Srečka Fišerja je treba poezijo nujno prevajati z mislijo na sodobni čas. Eden največjih spomenikov svetovne književnosti je tako odet v sodoben zven in pomen.  

O tem, da je Goga izdala tudi prve evropske literarne pravljice, enega največjih spomenikov svetovne književnosti, smo na spletni strani KDSŠ pisali že 23. marca letos.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 2.jpg

Ana Duša in Irena Duša Draž sta prevedli prvo evropsko zbirko pravljic.

Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta kot tudi Goran Vojnović z avtobiografskimi eseji Zbiralec strahov se vračata nazaj, v preteklost, raziskujeta prednike in nam, med drugim, sporočata, da se zgodovina in osebne zgodbe ponavljajo skozi čas. V romanu Zvezdna karta gre za družinsko zgodbo, ki se začne z deportacijo judovske družine iz Murske Sobote leta 1944.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 4.jpeg
Dušan Šarotar
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 5.jpg
Goran Vojnović

Dušan Šarotar precizno, nežno in ganljivo opisuje malega človeka, ne le iz tega, kar je bilo, temveč, kar bi lahko bilo, iz vseh želja in potencialov, hrepenenj po dobrem, boljšem, pa tudi iz bolečin, ki se na tehtnici časa morda zdijo neznatne, a usmerjajo življenje vseh nas.   

V svojih mojstrskih in iskrenih esejih pa se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke ne-pripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje. Ko namreč sledi toku spomina, njegovi razdrobljenosti in dvoumnosti, se Vojnović vedno znova znajde v nekem napol obstoječem prostoru, ki ima na zemljevidu mogoče znane obrise nekdanje skupne domovine, prepoznavnega ljubljanskega blokovskega naselja. Toda ti prostori so ujeti v času. Zaznamovani so s tedanjo kulturo, ki se je nekateri spominjajo z nostalgijo, drugi bi jo raje pozabili, nihče pa zares prav dobro ne ve, kaj bi počel z njeno zapuščino. 

Zgodbe v zbirki Gluha soba Mojce Kumerdej prisluškujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. Pisateljica nam je v svojem brezkompromisnem pisanju, ki razkriva grozo in sanje, izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 6 - MOJCA.jpg
Mojca Kumerdej
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 7 -.jpg
Andrej Hočevar

Urednik Andrej Hočevar  je spregovoril o pomembnosti Goge pri udeleževanju mednarodnih založniških srečanj in knjižnih sejmov, ki ponujajo najboljše priložnosti za mreženje, čeprav so bili v času pandemije mnogi odpovedani. Prisotnost in prepoznavnost na mednarodnem trgu sta še posebej pomembni, saj brez njiju ni mogoče izdajati prevodov slovenske literature v tuje jezike. Knjige Založbe Goga so v zadnjih letih že izšle v 13 jezikih. Hočevar je posebej poudaril povečano zanimanje za kriminalne romane Tadeja Goloba, ki so izšli v več kot desetih jezikih, na konferenci pa je pokazal tudi še čisto sveža izvoda angleškega prevoda Jezera in Leninovega parka, ki ju je izdala neodvisna založba Dixi Books. 

Andrej Hočevar je predstavil tudi knjižni program za leto 2022, ki si ga lahko podrobneje pogledate v Goginem katalogu. Med drugim bodo letos izšli tudi novi romani Tadeja Goloba, Mihe Mazzinija, Jedrt Maležič, Andraža Rožmana, Andreja E. Skubica, Agate Tomažič, Mirta Komela, Lucije Stepančič in Ivane Djilas, pa tudi kratke zgodbe Mirane Likar, Marka Sosiča, poezija Borisa A. Novaka in nekaj prevodov. 

Mitja Ličen, direktor založbe Goga, je poudaril, da se je prodaja knjig, predvsem v njihovi spletni knjigarni, v zadnjih dveh letih podeseterila. Založniško dejavnost, knjigarno, kavarno, rezidenco in nekatere druge projekte Založbe Goge sofinancirajo Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Mestna občina Novo mesto in razpisi Evropske unije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 8- LIČEN.jpgDirektor Mitja Ličen

Med evropskimi projekti je denimo tudi CELA, ki združuje predvsem mlade prevajalce. Zvrstilo se je veliko promocijskih dogodkov na različnih lokacijah in mednarodnih sejmih. Projekt povezuje avtorje, prevajalce, založnike v regiji, ponuja pa tudi platformo za njihovo mednarodno povezovanje in mreženje.  Za prevodno literaturo in promocijo tujih avtorjev smo denar pridobili tudi iz programa Creative Europe, je še povedal direktor Goge Mitja Ličen.


Fotografije so s spleta.

Vir: Novinarska konferenca v Gogi

Zbral in uredil: Franci Koncilija

2. aprila je bil svetovni dan mladinske književnosti

Že od leta 1967 vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan pravljic. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 3.jpg

»Zimski večeri, ko veter zavija okrog vogalov, vrtinči listje in opleta z vejami. Pa pride pomlad, muhasti april, ko dež ne jenja. Kaj je lepšega kot ob takih večerih vzeti v roke pravljico in se poglobiti v njo, preseliti se skupaj z glavnimi junaki v domišljijski svet. Ja, govorim o pravljicah, ki jih je napisal Hans Christian Andersen.«

2. aprila leta 1805 se je v revni družini na Danskem rodil deček Hans Christian Andersen. Že od rojstva naprej je bil posebnež, da so se ostali otroci norčevali iz njega. Šola mu ni nič kaj dišala, rajši se je igral z lutkami in sanjaril, kako bo postal igralec in pesnik. Kaj kmalu mu je oče umrl in mladi Andersen je lahko nadaljeval šolanje le ob pomoči mecenov. Tako je počasi napredoval po družbeni lestvici med kulturnike, se poizkusil v gledališču, kjer pa zaradi svojega glasu ni uspeval. Začel je pisati pesmi in romane, ki so pa šli hitro v pozabo.

Bolj uspešen je bil v pisanju pravljic, vendar na Danskem ni bil preveč cenjen zaradi svoje vzvišenosti. Njegov oče je bil namreč v daljnem sorodu s plemenitimi ljudmi, ki pa jih seveda niso poznali.

Kmalu je začel potovati in obiskal in videl je kar precej sveta. Zanimivo je, da je bil celo dvakrat v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 4.jpeg

Njegove pripovedi niso bile tradicionalne s srečnim koncem, kot je pri klasičnih pravljicah v navadi. Nekatere so se končale z žalostnim koncem, včasih so bile celo strašljive. Tako je njegovo pisanje pritegnilo tudi odrasle, saj so bile v njih življenjske resnice. Kljub temu pa so bile in so še vedno presenetljivo zanimive tudi za otroke. V svojih pravljicah je opisoval stanje takratnega časa. Bile so otožne, pa tudi zabavne, odvisno od časa, v katerem jih je pisal.

Njegove pravljice so bile vedno bolj zanimive v tujini, požel je veliko uspeha. Odprta so mu postala vsa vrata. Ko je videl, da njegovi romani niso zanimivi, se je ves posvetil pisanju pravljic. Omenila bi le nekatere od njih. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 5.jpg
Ilustratorka Marlenka Stupica
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 6.jpg

Na primer PALČICA, ki išče in ne najde pravega doma, tudi Andersen se ni počutil nikjer domače. Čudovite ilustracije v tej pravljici so delo naše prve in tudi najboljše ilustratorke Marlenke Stupica.

Pravljica GRDI RAČEK nas uči sprejemanja drugačnosti, kar je še danes aktualno, DEKLICA Z VŽIGALICAMI govori o moči in krhkosti, ki jo daje domišljija, CESARJEVA NOVA OBLAČILA nam pa pokaže, da obleka še ne naredi človeka, bolj pomembna je iskrenost, ki jo je treba ceniti. Še in še bi lahko naštevala.

Nekje je Andersen zapisal: »Življenje samo je najlepša pravljica.« Tudi sam je tako živel.

Fotografije so s spleta.

Avtorica prispevka je Emilijana Crgol.

Uredil je Franci Koncilija.

Glazerjeve nagrade in listine leta 2022

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 1.jpg

Nagrajenec Vili Ravnjak

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti je prejel Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja Drame SNG Maribor, ker je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost. Glazerjevo listino pa so prejeli igralka Mateja Pucko, pisatelj Boris Kolar ter umetnostna zgodovinarka in konservatorka Alenka Zupan. Glazerjeve nagrade, najvišje mariborske nagrade na področju kulture, so podelili v petek, 25. marca 2022, v Mariboru.

»Presojati o nagradah v kulturi in umetnosti v tako zahtevnih časih, kot jih doživljamo, je zelo odgovorno in posameznike, ki s svojo ustvarjalnostjo plemenitijo našo vsakdanjost, je treba še posebej ceniti«, je ob razglasitvi imen letošnjih Glazerjevih nagrajencev povedal predsednik Glazerjevega odbora Miran Štuhec. Pojasnil je, da so člani strokovnih komisij pri ocenjevanju umetniških dosežkov posameznikov upoštevali kriterije, kot so izvirnost, inovativnost, estetska odličnost, razmerje med vsebino in formo, pa tudi odmevnost v slovenskem prostoru in v tujini.

Po odločitvi članov Glazerjevega odbora je letošnji prejemnik velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja mariborske Drame, dramaturg, režiser, scenarist in mislec. V obrazložitvi nagrade piše: »Nagrajenec je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost«.V nadaljevanju piše tudi, da je Ravnjak ob številnih uspešnih dramaturgijah pripravljal gledališko-estetski prostor za uspešno realizacijo svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja, hkrati pa je sistematično povezoval gledališče z globokimi duhovnimi premisleki. »Nagrajenec je duhovno in estetsko temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča, ob tem pa s svojim bogatim knjižnim opusom presegel njegove meje ter ustvaril odprt stik z mnogimi aktualnimi temami časa«.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\o_11132009_1024.jpg

Zasedanje Glazerjevega odbora za podelitev nagrad

Glazerjevo listino pa je za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih prejela igralka mariborske drame Mateja Pucko za vlogi Mae v predstavi Mačka na vroči pločevinasti strehi in gospodinje Joži v uprizoritvi To noč sem jo videl. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 3 - MATEJA PUCKO.jpg
Mateja Pucko 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 4 - BORIS KOLAR.jpeg
  Boris Kolar

Listino je prejela tudi konservatorka tamkajšnjega zavoda za varstvo kulturne dediščine Alenka Zupan za obnovo starega mestnega jedra in predvsem Sodnega stolpa na mariborskem Lentu. Pisatelj Boris Kolar pa jo je dobil za dva romana, in sicer Trinajst in Potopimo Islandijo.

Letošnjim dobitnikom so Glazerjevo nagrado in listine izročili na slovesnosti v mariborski Minoritski cerkvi.

Fotografije so s spleta.

Viri: Večer, Delo, STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.