Arhivi Kategorije: Zanimivosti

Poslanica Saše Pavček ob svetovnem dnevu gledališča

V nedeljo, 27. marca 2022 je bil svetovni dan gledališča. Zato na spletni strani KDSŠ objavljamo tri prispevke, ki so posvečeni temu dogodku. Želimo Vam prijetno branje.

Zaljubljencem v gledališče

Gledališče, ti panj strasti, 
smeha in spopadov, 
sabljanja glasov in ščebetanja src,
pred tvojimi zaprtimi vrati stojim,
zastala v čudnem času,
ki ponuja razmislek:                                              
kaj mi pomeniš, 
kaj so o tebi in zate napisali že umrli, 
kaj je po krivici šlo v pozabo, 
kaj narekujejo mi sanje. 

Pot bo tisočletna in vendar nova.
Nabrusimo srpe čustev, 
obnovimo kladiva strasti, 
izostrimo škarje intuicije
za nov aplavz, krohot, ihtenje,
za življenje, za lepoto!

In črno brezno parterja 
bo vsem zaljubljencem v gledališče
povrnilo luč, 
moč konj krenila v galop, 
jata ptic pod svod, 
zavrtinčil se bo zlati prah
besed, misli, glasbe, 
geste in katarze.

21. marec – svetovni dan poezije

Leta 1999 je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije. Lepši in primernejši datum, kot je prvi pomladni dan, bi za promocijo branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije najbrž težko našli. Imate radi poezijo? Ste že kdaj napisali kakšno pesem? Komu ste jo posvetili? Kateri je vaš najljubši pesnik? Zakaj prav on? Ona? Verjamete v teh norih časih, da bi poezija lahko rešila svet?

Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje. Pesniki širijo brezčasna sporočila in so včasih vzvodi in priče pomembnim družbenim ter zgodovinskim spremembam, včasih pa nam njihovi verzi zgolj pomagajo pri iskanju duševnega miru in lastnega bistva. Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.

»Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik, pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost.« (Ivo Svetina)

»Vse stvari imajo svojo skrivnost, poezija pa je skrivnost vseh stvari.« (Federico García Lorca)

Želim vam lep in doživetja poln svetovni dan poezije, ki je tudi prvi dan pomladi. Izkoristite ta čas tudi za poezijo. Preberite pesem, dve, tri … Verjamem, da bo vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\Poezija_pero_2019_01-1.jpg

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Večer, Primorske novice

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Ob svetovnem dnevu poezije

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\FOTKA - 1.jpg
Rezka Povše

Dragi prijatelji, pesniki in bralci poezije!

Prvi pomladanski dan je tudi svetovni dan poezije. Čestitam vsem,

ki jo berete in nekateri tudi sami ustvarjate. Nismo revni. Bogatimo se s poezijo in tisti, ki jo pišete in berete, nosite v srcu govoreče cvetje.

Izbrala sem dve pesmi Marka Pavčka, ki se je rodil na prvi pomladanski dan – dan poezije.

Rezka Povše

Marko Pavček (21. marec l958–11. september 1979)

je bil sin pesnika Toneta Pavčka in njegove soproge Marije Pavček ter brat igralke Saše Pavček. Študiral je primerjalno književnost in slovenščino na Filozofski fakulteti ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Žal je mlad hote umrl.

Napisal je eno in edino pesniško zbirko z naslovom Z vsako pesmijo me je manj, ki je bila izdana posmrtno leta 1981. Na začetku svoje ustvarjalne poti je zarisal značilne poteze svoje podobe, ki je bila razpeta med mladostno neugnanost in spoznanje teže življenja, med hvalnico in tožbo, med ljubezen in smrt. V njej predstavlja tenkočuten in nezamenljiv glas, ki je zorel v samosvojo govorico in se povzpel v tragični vrh življenja in poezije. 

Jaz čutim verze! Jaz čutim verze! 

Vsak verz ima 

nosilnost železne traverze, 

mogočno trdnost betona, 

Rušilno moč ekrazita! 

Z elektriko vsaka je črka nabita! 

Besede so kot razbeljeno jeklo. 

Verzi želijo, da bi te opeklo! 

Vsak verz ima 

v sebi milijone eritrocitov, 

roke, krvave od boja, 

vonj po bencinu, dih stroja, 

neskončnost obstoja! 

Jaz ljubim verze! Jaz ljubim verze! 

——————————————————–
Z vsako pesmijo me je manj. 
Spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom. 
Bolečina je pekoča, a sladka. 

Črna kri brizga iz verzov. 
Pod nohti žari moje meso. 
Z vsako pesmijo me je manj. 

Pride čas, ko se postrgam vsega. 
Brez kože bom, brez oči, 
brez krvi in brez žil, 
brez mesa, brez kosti. 
Brez srca. 
Takrat bom najbolj popoln.

Vrane kot prispodoba življenja in smrti

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\FOTKA - 1.jpg

Angleška pisateljica Diane Setterfield je izpiljena pripovedovalka zgodb v slogu gotske fantastike. Ta se je razvila v Veliki Britaniji vštric z romantiko in bila v drugi polovici 19. stoletja zelo priljubljena.Gre za napeto branje s temačnim vzdušjem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\images.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\Diane-Setterfield_Bellman-Black.jpg

Že njen prvenec Trinajsta zgodba, izdan leta 2006, se je zavihtel na vrh najprestižnejše lestvice knjižnih uspešnic ameriškega dnevnika New York Times. Leta 2013 je bil objavljen njen drugi roman Bellman&Black in leta 2018 tretji, Nekoč je bila reka.

Preden se je Diane Setterfield posvetila pisanju, je študirala francosko literaturo in diplomirala na temo avtobiografskih elementov v zgodnjih delih francoskega pisatelja Andreja Gideja. Nekaj časa je poučevala angleščino v Franciji in pozneje francoščino v Veliki Britaniji. Proti koncu devetdesetih je zapustila akademske vode in se lotila pisateljevanja. Zdaj živi v Oxfordu v Angliji. Ko ne piše, veliko bere, zato o sebi pravi, da je predvsem bralka in šele potem pisateljica. 

Fotografija: Diane Setterfield je avtorica drzne zgodbe, polne gotske fantastike.

Foto promocijsko gradivo

Pisateljica Diane Setterfield

Življenje Williama Bellmana teče kot po maslu, je srečno poročen, oče štirih otrok in spoštovan direktor družinskega podjetja – tkalnice. Potem pa začnejo ljudje okoli njega eden za drugim umirati, najprej daljni sorodniki, nato pa tudi otroci in ljubljena žena. Ostane mu le še Dora, najljubša hči. William se povsem obupan od žalosti napije in opotekajoče odide na ženin sveže izkopani grob, kjer ga čaka skrivnostni tujec. V želji, da bi rešil vsaj Doro, William sprejme tujčev nenavadni predlog, za katerega ni povsem prepričan, kaj natančno je. Tako nastane novo podjetje Bellman & Black, veleblagovnica z žalnimi predmeti. Smrt je namreč odličen posel, William, čigar vsak gib nadzorujejo vrane, pa počasi začne plačevati ceno za minulo srečo.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\fotka - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\FOTKA - 6.jpeg

Pisateljica DianeSetterfield pravi, da je idejo za roman dobila na osnovi razmišljanja o deloholikih in zakaj spet drugi ljudje lahko postanejo nadvse uspešni. K pisanju te knjige pa so jo spodbudile tudi številne vrane in njihov način življenja pozimi in poleti na drevesih ob bregovih reke Temze, ob kateri pisateljica živi. Vrane so jo dobesedno očarale, v knjigi pa je Setterfieldova njihovo usodo mojstrsko povezala z usodo življenja bližnjih ljudi.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Tihi svet Mance Košir

V torek, 1. marca 2022, je Manca Košir svojo najnovejšo knjigo epistol s šestimi soavtorji z naslovom Nagovori tišine predstavila v Novem mestu, v petek, 4. marca 2022, pa še v ljubljanski knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Delo, ki je izšlo pri Mladinski knjigi, je kot ljubezensko pismo tišini, ki ga je navdihnil verz mističnega pesnika Dejana Kosa: »Tišina izreka dar, ki jo je izrekel.« To je knjiga poezije, je globoko pesniška, narejena iz drugačnega jezika kot mnoge ostale.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\MANCA KOŠIR - TIŠINA JE TEMELJ SVETA\800_manca_kosir.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\MANCA KOŠIR - TIŠINA JE TEMELJ SVETA\Nagovori-tisine.jpeg

Na predstavitvi knjige v Ljubljani je Manca Košir povedala, da človek, ki živi verodostojno, polno življenje, utripa z določenimi temami v čisto določenem času…Njeno literarno ustvarjanje je bilo vedno povezano s temami, ki so jo v danem trenutku pritegnile, pa naj bodo to ljubezni vseh pisanih vrst ali pa soočenje s strahom pred minevanjem in smrtjo. Nagovori tišine so sedma knjiga pisem Mance Košir, v kateri si je dopisovala z različnimi ustvarjalci, ki tako kot ona v svoji občutljivosti prepoznavajo dragocene odtenke tišine. Ustvarjanje Nagovorov tišine je trajalo domala eno leto, in sicer v zmedi pandemičnih razmer, a o tem v tej knjigi ne beremo. To ni dokumentarna knjiga niti osebnoizpovedna, ustvarjalci knjige so prepričani, da so vsi na poseben način otroci tišine in da je tišina temelj, na katerem stoji ves svet…Zato je tišino najlepše živeti in utelešati na najrazličnejše vsakdanje načine.

To pa še ni vse. Ustvarjalci so razmišljali, kako jih tišina bogati in kaj vse se skriva pod njeno gladino. Dušan Šarotar, eden izmed ustvarjalcev, je ob tem zapisal, da je glavno poslanstvo pesnikov in pisateljev prav pričevanje o tem, da morata biti na svetu tudi mir in tišina…

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Žarko Petan: “Tito je bil veren.”

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\6-t2-12.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\TITO.jpg

Že jeseni davnega leta 2005 je izšla knjiga Čudovito življenje Josipa Broza Tita, ki jo je napisal pisatelj, aforist in režiser Žarko Petan (1929–2014 ). To je knjiga, ki Tita obravnava nekoliko drugače kot množica knjig, ki so brezmejno poveličevale njegovo osebnost. Avtorju Žarku Petanu se je Titovo življenje kazalo kot neskončen niz pustolovščin, nenavadnih naključij, prikrojene zgodovine, izmišljenih zgodb, ponaredb, propagandnih sloganov in kar je še podobnih ukan, s katerimi navadno spretni politični manipulatorji ustvarjajo karizmatične osebnosti. 

Ko je Žarko Petan pisal knjigo o Titu, seveda ni pričakoval, da bo zbudila tolikšen odmev, še posebej pri Hrvatih. Petanove zgodbe o tem, da naj bi bil Tito veren, čeprav se je deklarativno razglašal za ateista, so bile pravo presenečenje. Navsezadnje je mogoče dokazati, da se je Tito po amputaciji noge v ljubljanskem Kliničnem centru srečal in pogovarjal z duhovnikom… Žarko Petan pa je brez »dlake na jeziku« v svoji knjigi napisal, da je bilo Titovo življenje v drugi polovici njegovega življenja resnično čudovito. Nedvomno je bil pameten, iznajdljiv, pa tudi zvit. Preživel je partizanstvo,  stalinizem in navkljub domnevnemu ponesrečenemu atentatu umrl v visoki starosti in v postelji. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\FOTKA - 1- Ž. P. – kopija.jpg

Žarko Petan

Pisatelj in aforist Žarko Petan se je lotil pisanja knjige o Titu tudi zato, ker je domala petdeset let živel v Jugoslaviji, v kateri je bil Tito gospodar življenja in smrti vseh državljanov. Petan pa, ki je bil zaznamovan s kapitalistično provenienco, njegov oče je bil lastnik znamenite mariborske kavarne Astorije, se ni mogel oziroma hotel prilagoditi komunističnemu sistemu, ki zanj zato ni bil prijazen. Kljub vsem pritiskom tedanjega režima pa je Petana Tito zanimal predvsem kot človek, saj ga je zlasti zaradi osebne karizme in instinkta imenitnega politika imponiral in občudoval. Skratka,Tito je bil zanj provokativna osebnost, polna nasprotij, kakršna se rodi vsakih petdeset let… Najhujša »provokacija« v knjigi pa je bila trditev, da je bil Tito zgleden vernik, katoličan! V knjigi tega Petan seveda ni napisal, da je bil Tito zgleden vernik, ampak so to pripisali slovenski in hrvaški časniki. Petan je objavil anonimno pismo, v katerem je neznanec zatrjeval, da se je Tito pred smrtjo pogovarjal z duhovnikom Frančkom Križnikom, ki je pozneje umrl v nenavadnih okoliščinah prometne nesreče v Nemčiji. Žarko Petan je pozneje izvedel za nekatere dogodke, ki so potrjevali Titovo naklonjenost do Cerkve in vere, s katerima pa se je razšel, ko ga je domači župnik v Kumrovcu oklofutal, ker je nekaj naredil narobe. Žarko Petan je v intervjuju o knjigi povedal, da so tudi za Ivana Mačka Matijo (1908 – 1993)pravili, da se je na smrtni postelji spovedal; ko pa je umiral zloglasni partizan, literarni zgodovinar in prevajalec Dušan Pirjevec Ahac (1921 – 1977) pa je klical duhovnika, a je njegov prihod preprečil Edvard Kardelj. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\FOTKA - 4.jpg
Ivan Maček Matija
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\FOTKA - 5.jpg
Dušan Pirjevec Ahac 

Žarko Petan je v nadaljevanju o svoji knjigi o Titu povedal, da je bilo domala vse v povezavi s Titovim življenjem spretno skrito ali prirejeno.

Marjan Grahut pa je o Petanovi knjigi zapisal, da je v marsičem sporna, zato jo priporoča predvsem tistim bralcem, ki nikakor in ničesar ne jemljejo pretirano zares, vključno z ideologijami vseh barv in z njenimi izpostavljenimi nosilci vred. Zato omenjena knjiga o Titu Žarka Petana,vsem znanega pisatelja in nosilca številnih javnih funkcij, izrecno sodi v to kategorijo pisanja, do katere je dobro obdržati neko distanco.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\ČUDOVITO ŽIVLJENJE JOSIPA BROZA TITA\FOTKA - 6.jpg

Marjan Grahut

Fotografije so s spleta.

Vira: Revija Jana in Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ŽE NA ZAČETKU ČLOVEŠTVA JE KAJN IZ ZAVISTI UBIL SVOJEGA BRATA ABELA!

(Razmišljanje o vojni v Ukrajini)

Pravične vojne ni! Vojna je zlo! Sleherna vojna prinaša sovraštvo, trpljenje in smrt!

Upanje umre zadnje. Ves svet je upal, da Rusija vendarle ne bo napadla samostojne države Ukrajine, ki pač hoče živeti po svoje … Podobno je bilo z nekdanjo Jugoslavijo, za katero osamosvojitev Slovenije ni bila sprejemljiva. V slehernem sporu, v politiki pa še posebej, ima vsaka sprta stran vedno svoj prav in zahteva uveljavitev pravice po svojem videnju in prepričanju. Vojne ne ustavijo tanki, topovi in rakete, ampak mir, ki ga sprejmeta sprti državi …

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\Pedro-Opeka.jpg
Pedro Opeka
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\23694415.jpg
Vladimir Putin

V tem duhu objavljamo del pisma, ki ga je v četrtek, 24. februarja 2022, na dan, ko je Rusija napadla Ukrajino, poslal Putinu slovenski misijonar p. Pedro Opeka, lazarist iz Argentine, ki pastoralno deluje med najbolj revnimi ljudmi na Madagaskarju. Pismo je misijonar Opeka Putinu  naslovil takole:

»Brat Vladimir, ustavi vojno!«

Med drugim, je Pedro Opeka v pismu še zapisal, da je že čas, da opustimo logiko, ki svet ločuje na bogate in revne, na močne in ranljive države. Vsi smo državljani naše Zemlje, vsi smo samo ljudje, bratje in sestre, odgovorni za mir in gradnjo boljšega sveta, ki naj bo prijazen za vse ljudi, ne glede na politično prepričanje, raso in vero … Zato nima nihče pravice odločati o nadaljnji usodi Zemlje in vseh ljudi ter teptati človeško dostojanstvo na račun barbarstva, tiranije in diktature!Kajti samo resnica nas bo vse osvobodila (prim. Jn 8,32)in napravila bolj bratske in prijazne do vseh ljudi, še posebej do tistih, ki živijo v strahu, stiskah in pomanjkanju, piše v knjigi vseh knjig …

Sodobno orožje je uničujoče…

Živimo v 21. stoletju in orožje, ki ga imajo velike države, lahko uniči naš zeleni planet – Zemljo, ki je tako lepa in enkratna v celotnem nam znanem vesolju. Z vojno ne bomo rešili medčloveških sporov, ker trdno verjamem, da je vedno mogoče najti mirne in pravične rešitve, saj vendar vsi pripadamo eni sami in edini človeški družini. Zato se moramo vprašati, kako vsiljeno in dramatično smrt ukrajinskim in ruskim vojakom sprejemajo njihove družine, starši, bratje in sestre, žene in otroci, ki jih bodo objokovali, če umrejo; mnogi med njimi pa ne bodo niti vedeli, zakaj so umrli, ali zakaj so bili ubiti … 

»Dragi Vladimir Putin, vedno sem verjel, da je vsak človek moj prijatelj, brat ali sestra. Kako naj te vendar prepričam, da pozabiš na razprtije in užaljenost, da prenehaš vojno in tako ustaviš pobijanje nedolžnih Ukrajincev in Rusov? Dragi Putin, bodimo vsi skupaj resnicoljubni, pravični in solidarni drug z drugim…!

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\1140737.max-1280x1280.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\e7b1a64f5eb027ea017858144b8d0c11.jpeg

Dragi Vladimir Putin, pravoslavni brat v Kristusu, kot katoliški duhovnik in redovnik prosim Boga Stvarnika, da te razsvetli in ti da moč, da boš ustavil vojno. Samo tako bomo vsi ljudje lahko živeli v medsebojnem spoštovanju, ljubezni, bratstvu, enakopravnosti, svobodi in v miru! Hvala!«

Oče Pedro Opeka

Vojna se bo končala,

voditelja se bosta rokovala.

Ostala pa bo mati, ki čaka svojega sina,

in mlada žena, ki čaka ljubljenega,

in otroci, ki čakajo očeta junaka…

Ne vem, kdo je prodal domovino,

vem pa, kdo je plačal najvišjo ceno.

(M. Darwish)

Fotografije so s spleta.

Vir: Družina

Zbral in uredil: Franci Koncilija

»LE GLEJTE, DA BOSTE PISALI«, MARICA GREGORIČ STEPANČIČ (1874–1954)

Fotografija: Ob začetku vsakih poletnih počitnic se je mlada učiteljica prelevila v vedoželjno popotnico, ki je pohajkovala tudi po baltskih državah in Laponski. Ilustracija: Sara Šavelj

Učiteljica, pesnica, pisateljica, dramatičarka, publicistka, prevajalka in urednica Marica Gregorič Stepančič (1874 – 1954) je v Sloveniji bolj malo znana, pa se je kljub temu v slovensko literarno

zgodovino vpisala kot pionirka ženskega gibanja v Trstu. Bila je

vedoželjna popotnica ter pikra, duhovita in mojstrska pripovednica.

Marica Gregorič se je rodila decembra 1874 v Škednju pri Trstu perici Mariji Hrovatič ter kmetu in mesarju Mihaelu Gregoriču. Slovensko ljudsko šolo je v letih 1882−1886 obiskovala v Škednju, nemško meščansko šolo v Trstu (1886-1891) ter slovensko učiteljišče v Gorici (1891-1895). Leta 1895 je maturirala, po končanem šolanju je več let poučevala na šolah v tržaški okolici. Po poroki s trgovcem Gracijanom Stepančičem je učiteljski poklic opustila, saj je verjela, da služba in materinstvo nista združljiva. V tem času se je še bolj posvetila aktivistični in publicistični dejavnosti, med letoma 1921 in 1923 pa je celo izdajala ženski mesečnik Jadranka, Glasilo zavednega ženstva, ki ga je leta 1923 preimenovala v Glasilo odločnih in neustrašnih. Zaradi svoje javne narodnozavedne drže je bila večkrat kazensko premeščena v bolj odročne kraje. Vsako poletje je izkoristila za potovanja in je že kot mlada ženska obiskala skrajni sever Evrope, pa tudi Severno Afriko in dele Azije. Svoje izkušnje je predajala učencem, do katerih je bila stroga. Še posebej stroga je bila do deklet, saj je verjela, da potrebujejo dobro pripravo na življenje v javnosti in globljo narodno zavest kot dečki.

Marica je s pisanjem začela že na učiteljišču, ko je v letih 1894 in 1895 v dunajski reviji Vesna objavila več kratkih člankov. Tu jo je literarno spodbujal profesor Viktor Bežek, goriški profesor slovenščine, jezikoslovec in poznejši urednik Ljubljanskega zvona. Najprej je pisala pesmi, črtice, kratke igrice in zgodbe ter potopise in jih objavljala v raznih listih. V tem obdobju je objavila tudi več člankov z različno tematiko. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ\AAAA MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ\60337098.jpg

Tržaško gledališče

Posebno mesto v njenem literarnem snovanju zavzema zgodovinska drama v petih dejanjih Veronika Deseniška, ki jo je Marica Gregoričeva ponudila Slovenski matici pod naslovom Zagorski biser, vendar je ta ni sprejela. 

Avtorica jo je nato ponudila Slovenskemu gledališču v Trstu, ki jo je odigralo 30. aprila 1911 že pod naslovom Veronika Deseniška. Drama je literarno zgodovinsko brez posebne vrednosti, vendar pa je zanimiv slovenski literarni dokument o slovstvenih in političnih vplivih hrvaške književnosti na slovensko književnost ter o nekaterih motivnih inovacijah v literarni zasnovi Celjskih grofov. Dramo je objavila tudi v svojem glasilu Jadranka, kjer je objavljala domoljubne pesmi in članke z narodno in zgodovinsko tematiko.

Kasneje je svoje politične članke, prozo in poezijo objavljala v tržaškem slovenskem dnevniku Edinost. Od leta 1912 je objavljala potopisne članke o svojih potovanjih v revijah Naša bodočnost ter Dom in svet. Leta 1915 je napisala Slovensko-italijansko slovnico za Italijane, ki pa je bila natisnjena šele leta 1936. Leta 1918 je v samozaložbi izdala tudi Italijansko-slovensko slovnico za Slovence

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ\AAAA MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ\800px-Sv_Ana.jpg

Sv. Ana nad Trstom

Po vzponu fašizma na oblast se je umaknila iz javnega življenja in se posvetila vzgoji in izobraževanju slovenske mladine predvsem v Trstu, kjer je ostala vse do svoje smrti februarja 1954. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri sv. Ani v Trstu zgradili novo šolo s slovenskim učnim jezikom in na otvoritvi zapisali njene besede: » Le glejte, da boste pisali!« 

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Berlinski filharmoniki v Ljubljani, prvič po letu 1900

Znameniti Berlinski filharmoniki, ki letos praznujejo 140-letnico delovanja, so 18. februarja 2022, prvič po letu 1900, nastopili v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Berlinski filharmoniki, eden najboljših svetovnih orkestrov, ima v matični hiši 90 koncertov na sezono in 50 do 60 koncertov zunaj nje. Poleg tega se preizkušajo tudi v drugih glasbenih zvrsteh, kot so jazz, rock, elektronska glasba in drugo. Cilj filharmonikov pa je, da so najboljši in da se razvijajo v glasbenem oziroma umetniškem smislu. Kakovost orkestra je domala eterična, neposredna in globoko intimna, s tem pa dosega najvišje estetske ideale glasbene umetnosti. Orkestru dirigira rusko-avstrijski dirigent in pianist Kirill Petrenko (1972). Predstavili so se s sporedom, ki bi že sam po sebi pomenil osvežitev na naših koncertnih odrih, a nedvomno je vendar bila v ospredju dogodka sama prisotnost enega najuglednejših orkestrov na svetu.V orkestru igrajo tudi trije slovenski glasbeniki. 

To so hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder, ki sta še v preizkusni dobi.

Andraž Golob, klarinetist, član Berlinskih filharmonikov: Zaradi Terrafolka danes berlinski filharmonik

Klarinetist Andraž Golob

Orkester je mednaroden, saj so v njem predstavniki 30 različnih držav in narodov. Z novim dirigentom Kirillom Petrenkom želijo dati drugačen pogled na skladbe, ki jih izvajajo, kot so Brahmsove, Brucknerjeve in Mahlerjeve simfonije. 

Kiril Petrenko. Foto: Monika Rittershaus

Dirigent Kirill Petrenko

Kirill Petrenko je od avgusta 2019 glavni dirigent in umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov. Pred tem je sedem let deloval kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, po prvih kariernih angažmajih v dunajski Ljudski operi, Državnem gledališču Meiningen in Komični operi Berlin. Bil je gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu. »Prvi programski poudarki maestrovega mandata so klasično-romantični repertoar, ruska glasba in neupravičeno pozabljeni skladatelji. Pomemben vidik Petrenkovega delovanja pa je izobraževalni program Berlinskih filharmonikov, s katerim orkester nagovarja novo občinstvo.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000 - 9 - GLASBA\BERLINSKI FILHARMONIKI - CANKARJEV DOM\240px-CankarjevDom-Ljubljana.jpg

Cankarjev dom

Na koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani je orkester med drugim izvedel prvi zvočni vtis s preludijem skladbe Pfotoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna. To je monumentalno enostavčno delo z nenavadno sugestivno zvočnostjo. Poslušalca nagovarja z izjemno večplastnostjo glasbene materije, njene barvite in domiselne orkestracije z razkošno večplastnostjo simbolne pripovedne vsebine. Ta v poslušalcu vzbuja močna čustva, pripadajoča večinoma spektru nelagodja, strahu, vznemirjenja in celo temačnih slutenj.

Sledila je Druga simfonija Johannesa Brahmsa, na kateri stoji simfonika 19. stoletja. Kot taka je tudi stalnica v repertoarju slovitega orkestra, ki jo je tudi tokrat izvedel tehnično brezhibno, s svežim transparentnim zvenom, polnim življenja.

V Ljubljano so Berlinski filharmoniki prišli prvič po letu 1900, kamor so pripotovali z Dunaja, 19. februarja pa so po 80 letih obiskali Zagreb. Orkester Berlinskih filharmonikov, ki uživa dolgoletni ugled enega najboljših svetovnih orkestrov, so ustanovili leta 1882. 

Ingrid Gortan, Stefan Dohr, Andrea Zietzschmann in Uršula Cetinski na predstavitvi nocojšnjega dogodka. Foto: Urška Batistič

Ingrid Gortan, Stefan Dohr, Andrea Zietzschmann in Uršula Cetinski na predstavitvi vrhunskega glasbenega dogodka v Cankarjevem domu.

Fotografije so s spleta.

Viri: STA, Delo in Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija 

LJUBLJANČANKA LAURA UNUK, MEDNARODNA MOJSTRICA IN SVETOVNA PRVAKINJA V ŠAHU

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\BOBBY.jpg
Bobby Fischer
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\GASPAROV.jpg
  Gari Kasparov 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\magnus-carlsen-0.jpg
  Magnus Carslen

V zgodovini šaha sta bila gotovo najpopularnejša ameriški šahovski velemojster Bobby Fischer in ruski Gari Kasparov. Dandanes pa na »šahovskih poljih«kraljuje Norvežan Magnus Carslen. Za mnoge ljudi je šah zelo dolgočasna stvar, a od časa do časa se pojavi šahist ali šahistka, ki zna to športno disciplino narediti zanimivo in jo tako približati ljudem.

Laura Unuk

Laura Unuk, svetovna prvakinja in mednarodna šahovska mojstrica 

Pred časom smo na spletnih straneh KDSŠ že poročali o slovenskem šahistu Brumi Parma, tokrat pa želimo predstaviti nekdanjo šahovsko mladinsko svetovno prvakinjo, mednarodno šahovsko mojstrico, dobitnico Bloudkove plakete in slovensko ambasadorko šaha, študentko fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Ljubljane, Lauro Unuk. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\images (3).jpg

»Že dolgo si želim, da bi bil šah v Sloveniji priznan kot šport. To mi je bilo vedno v veselje, nikoli breme. Sedaj sem dobila potrditev za to, kar delam, sem vesela in je lepo. Poleg študija populariziram šah na spletu, izdelala pa sem tudi prvi spletni video tečaj v slovenskem jeziku,« je povedala Unukova. 

Zanimivo je, kako slovenska nadarjena mlada šahistka Laura Unuk razmišlja o šahu. Čeprav je šah igra, ki žensk in moških ne ločuje na podlagi telesnih sposobnosti, kot to delajo drugi športi, je šahistk med igralci šaha le 16 odstotkov. Bilo bi jih še manj, če zanimanja za šah med ženskami ne bi leta 2002 spodbudila madžarska velemojstrica Judit Polgar, ki je tedaj premagala svetovnega prvaka Garija Kasparova. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\images (2).jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\LAURA UNUK.jpg

Tudi 23-letna Laura Unuk ima velike načrte, poleg šahovskih podvigov si želi študirati nevroznanost in dognati razlike v ženskih in moških možganih in naravi. 

Ob neki priložnosti je šahistka Laura Unuk povedala, kako je začela šahirati. Njeno zanimanje za šah se je začelo, ko je odigrala svojo prvo partijo z dedkom Jožetom. Seveda jo je dedek takrat premagal, hkrati pa se je v trenutku tako navdušila za igranje šaha, da ga od takrat igra vsak dan. Talentirana Laura je hitro napredovala, tako da jo sedaj pri šahu najbolj privlači ustvarjanje svojih, novih pozicij, načrtovanje planov, skratka, ta dinamičnost v pozicijah…

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\images.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000 - 5 - ŠPORT\LAURA UNUK\images (1).jpg

Laura Unuk, svetovna šahovska prvakinja

Prepričana je, da se je ključni uspeh, zaradi katerega se je s šahom začela resneje ukvarjati, zgodil na svetovnem prvenstvu mladih, v starosti do12 let, v Braziliji, kjer je zasedla 5. mesto. Takrat je ugotovila, da pri igri ne sme nikoli obupati in da je rojena za igranje šaha, njen vzornik pa je svetovni šahovski prvak Norvežan Magnus Carlsen. Slovenska in mednarodna šahovska prvakinja Laura Unuk je na koncu povedala, da poleg šahiranja rada tudi riše in fotografira.

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Dnevnik, Ognjišče

Zbral in uredil: Franci Koncilija