Filozofinja dr. Nina Petek iz Mežice
Pri mariborski založbi Pivec je jeseni letos izšla znanstvena monografija o staroindijski pesnitvi Bhagavadgita z istoimenskim naslovom ter podnaslovom Onstran vezi, tostran svobode. Avtorica je Korošica, dr. Nina Petek iz Mežice, ki je zdaj zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava azijske filozofije, religije in kulture, prevaja pa tudi iz sanskrta v slovenščino.
»Gre za zelo kompleksno delo, ki je povrhu tudi po uredniški in založniški plati narejeno, kot se spodobi«, je na predstavitvi knjižne novitete v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah poudarila Milena Pivec, direktorica in odgovorna urednica založbe Pivec. Po njenih besedah lahko delo, ki obsega več kot 380 strani, zaradi zelo tekočega jezika beremo tudi »neznanstveno«, in sicer samo dele, ki nas privlačijo.
Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode, objavljeno pri Založbi Pivec, bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami.
Milena Pivec in dr. Nina Petek med pogovorom o monografiji.
Avtorica je pojasnila, da so jo med študijem bolj kot azijske, zanimale druge filozofske smeri, a je za doktorski študij po nasvetu mentorice Maje Milčinski izbrala prav hinduistično knjigo Bhagavadgita, ki ima 700 verzov.
Knjiga, ki je sestavni del zelo dolgega staroindijskega vojnega epa Mahabharata, je bila že leta 1785 prevedena v angleščino in vse od takrat je navduševala filozofe, tudi Kanta in Hegla, ne nazadnje so jo prebirali in dojemali kot oazo sredi izgubljenega sveta tudi slovenski hipiji.
Velja za enega najpomembnejših del indijske filozofsko-religijske dediščine. Kot je še pojasnila, je pomembno z vidika akademskih študij in laično, kot poseganje v samo družbeno realnost Indije, saj je ljudem pojasnila, zakaj opraviti, kar je treba, to pa je zelo osvobajajoče. Kot pravijo v založbi, temeljita in poglobljena študija osvetljuje najrazličnejše dimenzije kompleksnega razmerja med dharmo in mokšo v Bhagavadgiti. Podnaslov monografije pa razkriva, da je, kot pravi avtorica, Bhagavadgita pravzaprav klic v družbo nazaj iz askeze oziroma iz onkraja, saj se človek lahko osvobodi le tako, da deluje kot bitje v družbi in izpolnjuje svoje obveznosti.
Pesnitev vsebuje še druga vprašanja o človekovem bivanju ter nauke o etiki, metafiziki in jogi. Izid monografije Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode, ki je izšla v 300 izvodih, je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
