Svetovni dan knjige je praznik, ki je tesno povezan s književnostjo, saj sta 23. aprila 1616 umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare. V počastitev teh dveh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC.
V Sloveniji je praznik knjige naletel na odličen sprejem, tako smo iz enega dneva praznovanje raztegnili na ves april, dogodki pa bodo segli tudi v maj. Z idejo in geslom prireditve »Podarimo knjigo« pa je 23. april postal tudi dan podarjanja knjig.
Tako je svetovni dan knjige posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine.Pisatelj Slavko Pregl je tako pred leti v poslanici ob SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE zapisal, da smo Slovenci dobri bralci in da je slovenščina nekaj posebnega, saj je eden redkih jezikov, ki ima dvojino. Vzemimo si čas za dobro knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira nova obzorja.
Noč knjige pa je mednarodni dogodek, s katerim tudi praznujemo 23. april, svetovni dan knjige. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Z letošnjo Nočjo knjige se Slovenija poklanja stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. Verz Nosimo srca v dlaneh iz njegove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal je bil izbran za srčno nit letošnjega pomladnega praznovanja. Tudi vi se lahko pridružite praznovanju Noči knjige. V petek, 22. aprila , in v soboto, 23. aprila, vas društvo Festival Sanje v sodelovanju z Vodnikovo domačijo vabi v park Zvezda v Ljubljani, kjer bo po triletnem premoru ponovno vzbrstel knjižni sejem. Večer pa lahko preživite tudi ob branju knjig, pripovedovanju ali poslušanju pesmic, pravljic in pripovedk. Naj bo to čas, ko se obrnemo vase, da bi negovali svoje notranje vrtove, da vzcvetijo v svet, v katerem bo človek človeku človek. Naj bo to noč, ko z lepoto in domišljijo prebujamo srca in duše.
Srčno vabljeni k soustvarjanju praznika, naj zazveni naš skupni glas ljubezni in sočutja, kot nam kličejo Kajuhovi verzi:
Ljudje,
če v vaših bi očeh razbral,
po kakšnih hodite poteh,
in če vsakdo od vas srce
na dlani bi dal,
da človek bi človeka prepoznal,
takrat bi v hipu
stari svet propal …
Vir in fotografije so s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
Razmišljanja o izvoru knjige
Najimenitnejša knjiga na svetu, ki je bila prevedena v največ svetovnih jezikov, je gotovo Biblija (grško: knjižice) in je v tesni povezavi z libanonskim mestom Biblosom, kjer so pretovarjali egipčanski papirus. Kaj je potem knjiga? Po mednarodnih normah je knjiga knjiga, če ima vsaj 49 strani. V nasprotnem primeru je to brošura (franc. brochure). Nekateri menijo, da pojem knjige izhaja iz kitajščine, v slovanske jezike pa je knjiga prišla prek perzijskega jezika. Drugi pa prisegajo, da izraz knjiga korenini v mrtvem asirskem jeziku, kjer so knjigo imenovali pečat, v armenskem jeziku pa še danes knjigi pravijo »knik«. Nazivi za knjigo v germanskih jezikih, kot so Buch, book in bok, pa izhajajo iz besede bukva ali tudi bukvar. Tudi romanski jeziki niso kaj dosti bolj domiselni: svoja imena za knjigo so izvedli iz latinskega jezika liber (libro), kar pomeni knjiga. Rimski liber je bil sestavljen iz ene ploščice, združene ploščice pa so imenovali codex.
Sodobne knjige so brez papirja, napisane so v elektronski obliki (grško: elektron, jantar) ali na displeju (zaslon, ekran).
Življenjska doba takšnih »knjig« ni znana, njihovi bralci pa nikoli ne bodo mogli reči: »Rad imam to knjigo!«
Vir in fotografiji sta s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
