2. FEBRUAR 2023

PRIMICOVA JULIJA (1816–1864)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 1.jpg
Primicova Julija
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 2.jpg
Njen grob v Šmihelu 

Stara komaj blizu 48 let je 2. februarja 1864, pred 159 leti, v Novem mestu umrla Julija Primic, poročena pl. Scheuchenstuel, znamenita pesniška muza dr. Franceta Prešerna in njegova nikoli uslišana ljubezen. 

Vanjo se je Prešeren domnevno zaljubil v Trnovski cerkvi v Ljubljani, ko jo je tam leta 1833 prvič videl. Poznavalci pa si o njunem prvem srečanju sploh niso edini, kot tudi ne, katere pesmi ji je Prešeren posvetil. Zagotovo pa ji je z akrostihom Primicovi Juliji posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev Sonetni venec. Primicova Julija je pokopana na Šmihelskem pokopališču, kjer na grobu še vedno stoji spomenik, ki ga ji je dal postaviti njen mož.

Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v Ljubljani. V mladostniških letih je bila Julija precej zaprta vase, saj jo je mati vzgajala po svojih strogih meščanskih načelih. Družiti se je smela samo z vrstniki iz uglednih družin. Pri domačih učiteljih se je naučila znanja tujih jezikov, plesnih korakov in osnovnih pravil tedanjega bontona v družbi. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših dedinj v Ljubljani, je bila deležna  tudi kar nekaj pozornosti snubcev, med drugimi je bil vanjo zaljubljen tudi France Prešeren. Po poroki sta se z možem preselila v Novo mesto, kjer sta živela v gradiču Novi dvor (Neuhof) v Kandiji, kjer je danes interna bolnišnica. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\IMG_0970_20160819_092505-1333x1000.jpg
Novi dvor (Neuhof) v Novem mestu

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

3. FEBRUAR 2023

VALENTIN VODNIK (1758–1819)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\Franz_Kurz_zum_Thurn_und_Goldenstein_-_Val.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\200px-Vodnik_spomenik.jpg

V petek, 3. februarja 2023, praznujemo 265. rojstni dan slovenskega  frančiškana, pesnika, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, novinarja in urednika Valentina Vodnika. Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Ljubljani, kjer je 8. januarja 1819 tudi umrl.

Na željo staršev se je Vodnik začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer je kasneje kot frančiškan študiral filozofijo. V teh letih se je seznanil tudi z Markom Pohlinom, slovenskim duhovnikom in jezikoslovcem (1735 – 1801). Z ustanovitvijo Ilirskih provinc se je Vodnikovo življenje zelo spremenilo. Nova francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Tako je Vodnik postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja Avstriji se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Valentin Vodnik je začel pesniti že v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v avtobiografiji, je Vodnik napisal elegijo Mila pesm, ko je Pohlin leta 1775 odšel na Dunaj. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v razsvetljenstvo. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij zemljepisa, geologije, leposlovja itd… Vse to je izdajal v koledarjih Velika pratika in Mala pratika, ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal tudi prvemu slovenskemu časopisu Lublanske novice (1797—1800). 

Lublanske novice, prvi časopis v slovenskem jeziku, Rokopisna zbirka NUK.

V času Ilirskih provinc je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Vodnik je bil prvi pravi posvetni slovenski pesnik, vendar pesništvo zavzema zelo majhen delež njegovega ustvarjanja. Pomemben je tudi za razvoj slovenske proze. Prevajal in pisal je šaljive anekdote.. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Ob letošnji obletnici Vodnikovega rojstnega dneva, ki ga v Vodnikovi domačiji zaznamujejo vsako leto in se ob tem posvetijo enemu od poglavij v Vodnikovem življenju in delu, bo razsvetljenec Valentin Vodnik predstavljen kot novinar. Vodnikov rojstni dan so Ljubljančani poimenovali Vodnikovanje.

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je