Ob letošnjem častnem gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu so v Ljubljani s pomočjo in s sodelovanjem s tujimi založniki v torek, 10. oktobra 2023, predstavili Ljubljanski manifest o branju navišji ravni. Z njim želijo sporočiti, da je branje knjig podlaga tako za kritično, analitično in logično mišljenje kot tudi za uporabo sodobne tehnologije. Bralne spretnosti na višji ravni izostrijo zlasti daljša besedila, kot so knjige. Zato je branje na višji ravni vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov. Če umre pismenost, umre tudi demokracija!
V zadnjih 15 letih se je način medčloveškega komuniciranja zaradi pametnega telefona drastično spremenil. V pametni telefon so se zlili kasetofon, gramofon, radijski sprejemnik, televizijski sprejemnik, kinematograf, fotoaparat in snemalna kamera, vanj pa so zlezli tudi časopisi, knjige in revije. Toda pozor, pametni telefon, ki ga večina ljudi uporablja po več ur na dan, v temeljih spreminja tudi naše obnašanje.
Zaslonske vsebine so namreč zasnovane tako, da nas prikujejo nase z vedno novimi dražljaji, zato nas vadijo predvsem v hitrem menjavanju pozornosti in v naglem, površinskem preletavanju množice informacij. To obnašanje je drugačno od tistega, v katerem so nas vadili tiskani mediji, ki za razumevanje svojih sporočil zahtevajo večjo osredotočenost, pa tudi širši in globlji besedni zaklad.
Slovenija je na frankfurtskem knjižnem sejmu bolj kot druge države gostje izpostavila dve knjižni zvrsti, ki obe zahtevata branje na višji ravni, poezijo in filozofijo, poudarja Miha Kovač.
Štirje raziskovalci branja in založništva so že pred dvema letoma napisali daljše besedilo, v katerem so povzeli številne študije in raziskave, ki dokazujejo, zakaj moramo tudi v digitalni dobi ohraniti sposobnost branja na višji ravni, to je sposobnost branja daljših in kompleksnih knjižnih besedil. To je namreč edini način, da lahko razumemo kompleksne probleme in rešujemo kompleksne težave, v katerih se utaplja sodobni svet. Na podlagi vsega tega je nastalo kratko besedilo, imenovano Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni, ki so ga v Ljubljani predstavili že 10. oktobra, na frankfurtskem knjižnem sejmu pa bo predstavitev v sredo, 18. oktobra 2023 , ob navzočnosti slovenske in nemške ministrice za kulturo. Ljubljanski manifest torej sporoča, da orodja, kot so pametni telefoni in umetna inteligenca, krepijo to, kar imamo v glavah, tisto, kar nam omogoča, da znamo kritično in analitično misliti, pa pride v glave predvsem s knjižnim branjem zahtevnejših vsebin, je še povedal Miha Kovač, kurator programa slovenskega gostovanja na frankfurtskem knjižnem sejmu. Zato je branje na višji ravni naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. S takim branjem vadimo kognitivno potrpežljivost, širimo zmožnost pojmovnega umevanja, krepimo empatijo in se učimo na probleme gledati z različnih zornih kotov, saj so vse to nepogrešljive socialne veščine za ozaveščene državljane v sodobnih demokratičnih družbah.
Branje ni le poglavitna pot do osebnega razvoja, temelj vseživljenjskega učenja in podlaga večine naše izmenjave informacij, ampak je tudi osrednja razsežnost družbenih odnosov in vključenosti v družbo. Zato podpisniki manifesta pozivajo k prepoznanju trajnega pomena branja na višji ravni v digitalni dobi.
Podpisniki manifesta so zato enotni o pomenu in o vlogi branja na višji ravni v digitalni dobi. V čedalje bolj zapletenem informacijskem okolju morajo biti ozaveščeni državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Bralne spretnosti na višji ravni nas usposabljajo za preizkušanje različnih interpretacij, odkrivanje protislovij, pristranskosti in logičnih zmot ter vzpostavljanje subtilnih in krhkih povezav med besedili in kulturnimi ozadji, ki jih potrebujemo za izmenjavo človeških presoj in čustev.
Prihodnost branja vpliva na prihodnost naše družbe. Demokratična družba, ki temelji na ozaveščenem soglasju več deležnikov, je lahko uspešna le z vzdržljivimi bralci, ki obvladajo branje na višji ravni. Tega se morajo zavedati zakonodajalci na vseh področjih. Margaret Atwood pa o tem pravi:»Če ne bo mladih bralcev in pisateljev, kmalu ne bo niti starejših. Pismenost bo umrla … z njo pa bo umrla tudi demokracija.«
Fotografije so s spleta.
Vira: Delo in STA
Zbral in uredil: Franci Koncilija
