Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN …

2. FEBRUAR 2023

PRIMICOVA JULIJA (1816–1864)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 1.jpg
Primicova Julija
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 2.jpg
Njen grob v Šmihelu 

Stara komaj blizu 48 let je 2. februarja 1864, pred 159 leti, v Novem mestu umrla Julija Primic, poročena pl. Scheuchenstuel, znamenita pesniška muza dr. Franceta Prešerna in njegova nikoli uslišana ljubezen. 

Vanjo se je Prešeren domnevno zaljubil v Trnovski cerkvi v Ljubljani, ko jo je tam leta 1833 prvič videl. Poznavalci pa si o njunem prvem srečanju sploh niso edini, kot tudi ne, katere pesmi ji je Prešeren posvetil. Zagotovo pa ji je z akrostihom Primicovi Juliji posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev Sonetni venec. Primicova Julija je pokopana na Šmihelskem pokopališču, kjer na grobu še vedno stoji spomenik, ki ga ji je dal postaviti njen mož.

Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v Ljubljani. V mladostniških letih je bila Julija precej zaprta vase, saj jo je mati vzgajala po svojih strogih meščanskih načelih. Družiti se je smela samo z vrstniki iz uglednih družin. Pri domačih učiteljih se je naučila znanja tujih jezikov, plesnih korakov in osnovnih pravil tedanjega bontona v družbi. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših dedinj v Ljubljani, je bila deležna  tudi kar nekaj pozornosti snubcev, med drugimi je bil vanjo zaljubljen tudi France Prešeren. Po poroki sta se z možem preselila v Novo mesto, kjer sta živela v gradiču Novi dvor (Neuhof) v Kandiji, kjer je danes interna bolnišnica. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\IMG_0970_20160819_092505-1333x1000.jpg
Novi dvor (Neuhof) v Novem mestu

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

3. FEBRUAR 2023

VALENTIN VODNIK (1758–1819)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\Franz_Kurz_zum_Thurn_und_Goldenstein_-_Val.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\200px-Vodnik_spomenik.jpg

V petek, 3. februarja 2023, praznujemo 265. rojstni dan slovenskega  frančiškana, pesnika, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, novinarja in urednika Valentina Vodnika. Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Ljubljani, kjer je 8. januarja 1819 tudi umrl.

Na željo staršev se je Vodnik začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer je kasneje kot frančiškan študiral filozofijo. V teh letih se je seznanil tudi z Markom Pohlinom, slovenskim duhovnikom in jezikoslovcem (1735 – 1801). Z ustanovitvijo Ilirskih provinc se je Vodnikovo življenje zelo spremenilo. Nova francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Tako je Vodnik postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja Avstriji se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Valentin Vodnik je začel pesniti že v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v avtobiografiji, je Vodnik napisal elegijo Mila pesm, ko je Pohlin leta 1775 odšel na Dunaj. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v razsvetljenstvo. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij zemljepisa, geologije, leposlovja itd… Vse to je izdajal v koledarjih Velika pratika in Mala pratika, ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal tudi prvemu slovenskemu časopisu Lublanske novice (1797—1800). 

Lublanske novice, prvi časopis v slovenskem jeziku, Rokopisna zbirka NUK.

V času Ilirskih provinc je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Vodnik je bil prvi pravi posvetni slovenski pesnik, vendar pesništvo zavzema zelo majhen delež njegovega ustvarjanja. Pomemben je tudi za razvoj slovenske proze. Prevajal in pisal je šaljive anekdote.. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Ob letošnji obletnici Vodnikovega rojstnega dneva, ki ga v Vodnikovi domačiji zaznamujejo vsako leto in se ob tem posvetijo enemu od poglavij v Vodnikovem življenju in delu, bo razsvetljenec Valentin Vodnik predstavljen kot novinar. Vodnikov rojstni dan so Ljubljančani poimenovali Vodnikovanje.

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

OB STOLETNICI SMRTI FRANCOSKEGA PISATELJA MARCELA PROUSTA

V iskanju Proustovega sveta
Marcel Proust

18. novembra 2022 je minilo sto let od smrti izjemnega francoskega pisatelja Marcela Prousta. Obletnica je v Franciji in drugod po Evropi sprožila številne ponatise njegovih del, nove študije, razprave in razstave. Proustov romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa obsega sedem knjig, ki skupaj štejejo 3.000 strani, in predstavlja ikoničen Proustov svet, ki od nastanka do danes spodbuja k razmisleku, pa tudi k polemikam. Ob stoti obletnici smrti velikana svetovne književnosti, naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja, Marcela Prousta (1871–1922), je skupaj z romanesknim ciklom Iskanje izgubljenega časa,  izšlo tudi delo Petinsedemdeset listov v prevodu, s spremno besedo pisateljice in prevajalke doc. dr. Katarine Marinčič (1968).

Marcel Proust je po mladostnih poskusih, med katere sodi tudi v slovenščino prevedena zbirka Radosti in dnevi, pri petintridesetih začel pisati roman Iskanje izgubljenega časa. Ta je nastajal do njegove smrti. Pariški saloni in obmorska letovišča so predstavljali Proustov resnični kot tudi literarni poligon. Pečat je pustil zlasti s podrobnimi opisi stvarnosti, pravzaprav evokacijami preteklih časov in prostorov, ki za posameznika niso ne zunanji in ne minljivi.

Petinsedemdeset listov
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\FOTKA - 3.jpg

Gre za pravi skriti literarni zaklad, saj je besedilo, ki obsega okrog 100 strani, dolgo časa veljalo za izgubljeno. Besedila so bila izvorno napisana okrog leta 1908, približno takrat, ko je Proust začel snovati cikel Iskanje izgubljenega časa, ki je v sedmih romanih izhajal med letoma 1913 in 1927. Knjigo Petinsedemdeset listov je hranil znameniti založnik Bernard de Fallois, ki je med drugim poskrbel za posthumno objavo številnih Proustovih del, vključno z nedokončanim romanom Jean Santeuil. Petinsedemdeset listov, ki jih je Fallois prvič omenil leta 1954 v predgovoru k Proustovi zbirki esejev in jih označil za dragocen vodnik k razumevanju knjige Iskanja izgubljenega časa, pa se dolgo časa ni pojavilo in šele predlani, tri leta po založnikovi smrti, ko so bili odkriti v njegovih arhivih in nato objavljeni. Prevajalka doc. dr. Katarina Marinčič je ob tem povedala: »Knjiga z naslovom Petinsedemdeset listov je zbirka fragmentov, nabor zapiskov in skic, nastalih v obdobju, ko je Proust začenjal snovati svoje véliko delo. Bralec cikla V iskanju izgubljenega časa bo v njem zagotovo prepoznal nekatere ključne proustovske motive, ponekod tudi že slog zrelega Prousta. Poglavitna vrednost teh besedil, ki se zdijo kot vrečka nebrušenih diamantov, pa je vendarle dokumentarna. Zanimiva so ravno zaradi svoje nedodelanosti, ker nam vsaj rahlo odstirajo Proustov ustvarjalni proces.« Ti prvi osnutki epohalnega dela so veliko odkritje, ki ga literarni sladokusci in oboževalci francoskega literarnega virtuoza nikakor ne smejo spregledati.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\FOTKA KATARINE.jpg

Doc. dr. Katarina Marinčič

Doc. dr. Katarina Marinčič je zapisala, da Proustov veličastni opus pričuje za pravico do odvečnega. Citira Andréja Gida: »Presenetljivo je, da se takšne knjige pojavijo v dobi, ko dogodek zmaguje nad idejo, ko nam kar naprej zmanjkuje časa, ko se dejanje posmehuje misli, ko se kontemplacija zdi nekaj nemogočega in celo prepovedanega, ko se nam, ker si še nismo opomogli od vojne, zdi upoštevanja vredno le tisto, kar je koristno in nečemu služi. A nenadoma se nam Proustovo delo, napisano s tolikšno velikodušnostjo, brez vsakršnih sebičnih motivov, zazdi koristnejše in nam je v večjo uteho od številnih drugih del, katerih edini cilj je uporabnost.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\pogledi_radojka_vr_2_lasko.jpg
Radojka Vrančič
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\846617_267-proust.jpg
Prevedene Proustove knjige

In v slovenščini bo Marcel Proust vedno imel še en veličasten kontekst, gospo Radojko Vrančič (1916-2009),ki je imela darežljivo in nepozabno prevajalsko srce. V njegov svet se je poglabljala tri desetletja. Aleš Berger, ki ji je tako rekoč posvetil svojo veliko Prešernovo nagrado za prevajalstvo, je v spominih nanjo napisal: »Bila je žlahtna, starosvetno omikana in olikana postava iz nasilno pretrganih meščanskih časov, ki ni svoje provenience in z njo povezane usode ne objokovala ne poveličevala, temveč jo je dostojanstveno sprejela, samoumevno nosila in zgledno ‘izkoristila’ – po prevajalski plati.«

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Večer, Dnevnik in Reporter

Zbral in uredil: Franci Koncilija

DECEMBER TUDI PRAZNIK ILUSTRACIJE

Galerija Vodnikove domačije v Ljubljani je s tradicionalnim decembrskim prodajnim Sejmom ilustracije, ki se je začel 1. decembra 2022, odprt pa bo vse tja do božiča,  že osmo leto zapored ponuja najboljše, kar ta hip premore slovenska ilustracija. Na sejmu je možen ogled in nakup okoli tridesetih ilustracij najvidnejših domačih ustvarjalcev različnih generacij, med njimi tudi dveh najstarejših avtoric, 95-letne Ančke Gošnik Godec in 94-letne Marjance Jemec Božič.  Sejem so dopolnili tudi z razgibanim spremljevalnim programom za otroke in odrasle. 

Sejem v Galeriji Vodnikove domačije poteka tako v živo kot na spletu, ponuja pa tudi skrbno izbran seznam del od originalov do printov in ilustriranih knjig sodelujočih avtoric in avtorjev. V prazničnem decembru pa lahko ljubitelji likovne umetnosti z nakupom razstavljenih del pomembno podprejo domačo likovno ustvarjalnost, saj so ilustratorji tudi letos na sejem prinesli svoja najboljša dela. Že po tradiciji je pomemben del vsakoletnega sejma ilustracije tudi druženje z ilustratorkami in ilustratorji, ko obiskovalci sejma osebno spoznavajo avtorje, z njimi klepetajo in jih kaj tudi povprašajo, ilustratorji in ilustratorke pa na ta način spoznavajo svoje občinstvo in kupce svojih del ter odgovarjajo na njihova vprašanja. 

Sejem ilustracij
December tudi praznik ilustracije

Razstavni prostori

Sejem ilustracije pa je bil zelo privlačen tudi za otroke. Organizatorji sejma so namreč v pravljičnem studiu razvili pripovedovalske kocke, prosojnice in pravljični zemljevid,s katerimi se otroci na sejmu tudi igrajo. Na enega od decembrskih nedeljskih dopoldnevov pa se je Vodnikova domačija spremenila tudi v veliko pripovedovalsko igralnico pravljic. 

Decembrski sejem

Mlade ilustracija kot umetniška zvrst zelo privlači.

Sejem iz leta v leto obišče vedno več obiskovalcev iz celotne Slovenije. Organizatorji so tega veseli, saj tako ilustracija postaja vedno bolj popularna, tudi s hibridno različico. Poleg tega še ugotavljajo, da se je zadnja leta ilustracija že dodobra emancipirala kot zrela, samostojna umetniška disciplina.

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo in Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

GRAFIKE SLIKARJA VLADIMIRJA MAKUCA (1925–2016) RAZSTAVLJENE V MARIBORU

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\884702.jpg
Slikar in grafik Vladimir Makuc

Vladimir Makuc (1925–2016) je v slovensko likovno zgodovino zapisan prvenstveno kot umetnik grafike, vendar je v toku njegovega opusa večkrat prišlo do pomembnih prelomov, tako v tehničnem kot motivnem in idejnem smislu. Tako bo v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor do 16. januarja 2023 na ogled trinajst grafičnih del Vladimirja Makuca, nastalih med letoma 1969 in 1980, ki pa so del stalne zbirke Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici.

Razstava Sodobne kulturne krajine predstavlja specifično obdobje umetnikovega delovanja, čas, kakor v spremni besedi k razstavi piše kustos Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki Miha Colner , ko je avtor s podobami v svojih delih namigoval na industrializacijo in avtomatizacijo. Preplet »naravnega« in »industrijskega« je zagotovo tisto, kar se opazovalcu ob prihodu na razstavo najprej zasidra v misel. Makuc svoj grafični svet gradi z veliko natančnostjo, pri čemer mu dobro služita uporaba črt in koordinatna mreža. V ta »sistem« nato umešča svoje ljube ikonografske motive: ptice, ženske, močerade, govnače.  

Kako torej brati Makučeve grafike, ki na prvi pogled zares kažejo na nekakšno nasilje, ki ga modernost izvaja nad naravo?

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\1.jpg

Domači kraški svet Makuc jasno zasidra med absciso in ordinato, zato se v njem (kljub obilju podob in podrobnosti) ne izgubimo, ampak ga lahko podrobno preučujemo. »Iskanje reda je pri Makucu skoraj obsesija, zdi se nam, da je odkrivanje reda razkrivanje skrivnosti o samem bivanju,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 3.jpg
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 4.jpg

Tudi kolegi arhitekti so umetniku potrdili, da v njegovih delih obstaja strogost in ne le čustvenost, in to ga je razveselilo. Grafike so asociativno in vsebinsko vezane na istrsko-kraški svet, na njegove ljudi (tudi na samega Makuca), živali in rastline. Makuc, po rodu Kraševec, je venomer iskal zelo konkretne motive, ki so zanj obenem predstavljali simbolno vez s kraškim prostorom. Ptica je njegov osrednji simbol, ki ga razume kot simbol miru … Makuc pa je z njo izrazil svoje občutje o krhkosti sveta, saj imajo ptice pri njem drobne nožice, ki jim na številnih grafikah preti tudi kakšen zobnik.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 5.jpg

Tudi lik ženske se na njegovih grafikah pojavi pogosto. Makučeva ustvarjalna pot se je raztezala skozi sedem desetletij in v tem času se je njegova poetika jasno spreminjala. Vselej pa je ostajal zvest motivni in slogovni determiniranosti v interpretaciji mediteranskega sveta. Barve, ki jih je uporabljal, se raztezajo od zemeljskih do nebeško modrih, vselej pa so subtilne, skorajda pritajene. Vztrajanje pri slovenski lokalni ikonografiji pa menda niti ni kakšna Makučeva posebnost: taka naklonjenost je značilna za velik del prve generacije mladih slikarjev, ki so jih na prizorišče naplavila petdeseta leta. To gibanje bi lahko za silo označili kot regionalizem, določimo pa mu lahko tudi njegovega predhodnika in velikega vzornika Lojzeta Spacala.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 6.jpg

Dolga predanost grafiki Vladimirja Makuca se je naposled začela izrekati v začetku osemdesetih let, ko je dejal, da je grafična plošča v 25 letih absorbirala ves njegov duh in vse energije. V osemdesetih letih, v času postmodernizma, je začel s slikarskimi poskusi. Vseeno pa se v zgodovino zapisuje predvsem in prvenstveno kot grafik.

Fotografije so s pleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

V NARODNI GALERIJI ODPRLI RAZSTAVO Z NASLOVOM METKA KRAŠOVEC: TOMAŽ ŠALAMUN: RADKO POLIČ

 V Narodni galeriji v Ljubljani so 2. februarja 2022 odprli razstavo z naslovom Metka Krašovec : Tomaž Šalamun : Radko Polič, ki so jo pripravili s pomočjo donacije del Metke Krašovec (1941–2018).

Razstavo bi lahko poimenovali tudi risba: poezija: interpretacija poezije. Na razstavi, ki bo na ogled do 8. maja, predstavljajo manj znani risarski del ustvarjalnosti Metke Krašovec in ga postavljajo v kontekst Šalamunove poezije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\007-salamun.jpg
Pesnik Tomaž Šalamun
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\Radko-Polič.jpg
Dramski igralec Radko Polič

Metka Krašovec  je leta 2016 Narodni galeriji podarila 251 del iz svojega obsežnega raznovrstnega opusa.»Tako je Narodna galerija dobila neprecenljivo darilo, reprezentativno zbirko, ki obenem izkazuje tudi veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke Metke Krašovec Narodni galeriji kot skrbnice najdragocenejše umetnostne dediščine našega prostora,« so sporočili iz galerije.

Kot pojasnjuje direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je v njihovi galeriji utečena praksa, da umetniške donacije predstavijo javnosti na razstavi in v spremljevalni publikaciji. Po veliki pregledni razgrnitvi ustvarjanja Metke Krašovec v Moderni galeriji leta 2012 in več drugih predstavitvah so se želeli tokrat osredotočiti na tisti del njenega opusa, ki je najmanjkrat razstavljen in zato širši javnosti najmanj znan.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\maxresdefault.jpg
Direktorica narodne galerije Barbara Jaki
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\123 - METKA KRAŠOVEC - NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\FOTKA - 5.jpg
Metka Krašovec

To so komorna, najintimnejša dela, v katerih se najbolj zrcali bistvo umetnosti Metke Krašovec. Gre za barvno reducirane, skoraj monokromatske akvarele, risbe s peresom, ogljem, svinčnikom ali flomastrom in drobne risbe z bleščicami v mešani tehniki. Želeli so, da bi razstava osvetlila njeno delo z drugačno lučjo, morda celo v povezavi s poezijo, ki je spremljala vse njeno življenje, posebej pa v šestintridesetih letih skupnega življenja s pesnikom Tomažem Šalamunom(1941-2014).

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\metka-krasovec-8_large.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\images.jpg

Umetnika sta bila življenjska in ustvarjalna sopotnika ter sta se inspirirala ob delu drug drugega. V njuni skupni knjigi Šepetanje, ki jo je po Šalamunovi smrti pripravila Metka Krašovec, je slikarka sama opozorila, da so prav njene risbe in slike na papirju umetniško najbližje Šalamunovi poeziji.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\hqdefault.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\krac5a1ovec-3096607.jpg

Na razstavi, ki bo, kot rečeno, na ogled do 8. maja 2022, izpostavljajo dvainštirideset  risb in eno sliko iz donacije del, ki so jih postavili v kontekst Šalamunove poezije. Izbor risb in pesmi so zaupali poznavalcu in občudovalcu slovenske poezije in slikarstva Metke Krašovec, igralcu Radku Poliču-Racu. Lirična razstava je obogatena tudi z Racevimi interpretacijami Šalamunovih pesmi, ki jim obiskovalec lahko prisluhne in, kot pravi Barbara Jaki, poglobljeno doživi novo, neke vrste celostno umetnino, delo treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov, ki svoje talente zrcalijo in oplajajo v kalejdoskopskem prepletu izrazov.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer, STAZbral in uredil: Franci Koncilija

NOVA SPOZNANJA O DELU SLIKARJA MATEJA STERNENA (1870–1949)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\54_sternen_show.jpg
Slikar Matej Sternen
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\1594816989_7148080.jpg

V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo 30. novembra 2022 odprli razstavo Matej Sternen (1870–1949). Slikar Matej Sternen je po mnenju umetnostnih kritikov najbolj plodovit izmed četverice »slovenskih impresionistov« in bo tako po skoraj pol stoletja ponovno dobil poseben retrospektivni fokus, obsežno tridelno razstavo, na treh različnih lokacijah znotraj kompleksa Narodne galerije, ki razgrinja nova premišljevanja in spoznanja o njegovem ustvarjalnem opusu. Evidenca Sternenovih del je s to novo monumentalno predstavitvijo bogatejša za skoraj sto naslovov. Razstava, ki jo je pripravil ugledni kustos dr. Andrej Smrekar, bo na ogled do 9. aprila 2023.

Sternen je spoznal francoske impresioniste že med študijem na Dunaju leta 1893, podrobneje pa med letoma 1899 in 1905, ko je živel v Münchnu, poletja pa preživljal doma. Nekaj časa so tam študirali še drugi kasnejši slovenski impresionisti: Rihard JakopičMatija Jama in Ivan Grohar. Sternen je večino časa deloval v zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta, kjer se je ukvarjal z interieri in človeško figuro. Izbor meščanskih motivov in poudarjanje telesnosti sta ga že takrat ločevala od omenjenih treh kolegov, ki so bili predvsem krajinarji. Matej Sternen je tudi edini med slovenskimi impresionisti, ki je dokončal akademijo na Dunaju.S sliko Rdeči parazol, ki je študija doživljanja sveta v naravni svetlobi, ki ustvarja barvne sence, zakrije pa podrobnosti in razgradi oblost figure, pa je dokazal, da je univerzalni impresionistični slikar.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\FOTKA - 3.jpg
Matej Sternen, Rdeči parazol  
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\814926.jpg
Avtor razstave dr. Andrej Smrekar  

Rdečim parazolom  Sternen ni le dohitel kolegov, temveč je s tematiziranjem meščanskega preživljanja prostega časa ustvaril edinstveno moderno in urbano podobo. Slika je bila izpostavljena na več razstavah, tako v Franciji kot v Italiji, na katerih je bil motiv dame z rdečim senčnikom postavljen ob bok Sternenovim sodobnikom, kot sta bila Lovis Corinth in Nadežda Petrović, in starejšim mojstrom z Édouardom Manetom in Augustom Renoirjem na čelu.

»Z razstavo zbiramo nova spoznanja o Sternenovem delu, opozarjamo na nerešena vprašanja njegovega ustvarjalnega opusa in z množico umetnin in podatkov na enem mestu prispevamo drugačne interpretacije umetnikovega ustvarjanja,« je povedal avtor razstave dr. Andrej Smrekar.     

Ko se je Matej Sternen po študiju in delu na Dunaju in vMϋnchnu leta 1907 vrnil na Kranjsko, se je takoj priključil Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava, skupini slovenskih slikarjev, ki so zaganjali umetniško življenje v Ljubljani, kjer pa ni deloval dolgo. Šele ko je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani uspešno saniral poškodovane freske Matevža Langusa, pa je postal širše prepoznaven in popularen slikar. Pri razstavljenih Sternenovih risbah v Narodni galeriji so kustosi izpostavili, da je umetnik skoznje vzdrževal svojo drugačnost in identiteto.Bile so mu pripomoček za študij in risarsko rutino. Ohranile so se v skicirkah, med katerimi so tudi risbe njegove soproge, prav tako slikarke. Sternen je bil tudi pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja. Matej Sternen je bil tudi zelo ugleden restavrator slik za Narodno galerijo. 

Prestižni portreti za petične meščane
Matej Sternen, Študija speče žene 

Tako so v obsežnem katalogu k razstavi predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika ter restavratorsko delovanje. »Popisana je literatura in vse slike, ki so jih strokovnjaki v Narodni galeriji v letih priprav na razstavo dokumentirali v ustanovi. Teh dokumentov je kar 446,«so poročali avtorji razstave. Pri postavljanju razstave so galeriji pomagali številni zasebni lastniki Sternenovih slik ter različne muzejske in raziskovalne ustanove.

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo in Dnevnik

LANSKI BENEŠKI BIENALE Z REKORDNIM OBISKOM

Lanski 59. beneški bienale z glavno razstavo Mleko sanj , ki je potekala od 23. aprila pa vse do 27. novembra 2022, si je ogledalo rekordno število obiskovalcev; 800.000 ljubiteljev likovne umetnosti  22.500 pa je bilo obiskovalcev strokovne javnosti. Slovenijo je na  bienalu zastopal slikar Marko Jakše. Zaradi množičnega obiska se je število obiskovalcev razstave v primerjavi z letom 2019 povečalo kar za 35 odstotkov, kar je največje število obiskovalcev v 127- letni zgodovini bienala. 

Na bienale so povabili 213 umetnikov, ki so prišli iz 58držav. Zlatega leva za življenjsko delo sta prejeli nemška kiparka Katharina Fritsch in čilska pesnica, umetnica, filmska ustvarjalka in aktivistka Cecilia Vicuna. Zlatega leva za najboljšo nacionalno udeležbo pa je prejel britanski paviljon, v katerem je razstavljala Sonia Boyce. 

Predsednik beneškega bienala Roberto Cicutto je ob koncu bienala povedal, da je bil bienale »na tokratni izredno dobro obiskani ediciji – kljub majhni prisotnosti obiskovalcev z azijskega območja – odločen zagotoviti prisotnost ukrajinskih umetnikov, podprl je ustanovitev ukrajinskega paviljona in zagotovil razstavni prostor v Vrtovih, kjer so bila na ogled dela umetnikov, ki so ostali v svoji državi in so bili pogosto neposredno vključeni v odpor proti ruski agresiji.« 

C:\Users\uporabnik\Pictures\TA VESELI DAN KULTURE - 3. 11. 2022\TANA FRENCH - V GOZDU\PLEČNIKOVO LETO\BENEŠKE BIENALE - 2022\venice-2807245-640.jpg
Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše

Slovenijo je na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše z razstavo Brez gospodarja.

Beneški bienale je izpostavil tudi veliko odločnost in sposobnost kustosinje Cecilie Alemani, da je kljub omejitvam, ki sta jih prinesli dve najhujši leti pandemije covida-19, pripravila tako bogato in pomembno razstavo. Kustosinja Cecilia Alemani je izjavila, da 800.000 obiskovalcev dokazuje, da umetnost krepi sodelovanje, in da so po več mesecih izolacije ljudje želeli slaviti in videti umetnost v živo, v veseli in skupni izkušnji, ki so jo delili s številnimi prijatelji, družinami, sodelavci in ljubitelji umetnosti.

C:\Users\uporabnik\Pictures\TA VESELI DAN KULTURE - 3. 11. 2022\TANA FRENCH - V GOZDU\PLEČNIKOVO LETO\BENEŠKE BIENALE - 2022\FOTKA - 4.jpg

 »V takih časih, kot jasno kaže zgodovina beneškega bienala, nam lahko umetnost in umetniki pomagajo predstavljati si nove načine sobivanja in neskončne možnosti transformacije,« je še dodala kustosinja Cecilie Alemani.

Fotografije so s pleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM

https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/09/50/37/09/9503709q1F5FBF12C09FCA0E27E3C46E9017CDFB_1200.jpg
Romaneskni prvenec Brede Pugelj 
https://iasstorage.vecer.com/data/Resources/00/00/00/00/00/00/09/50/33/34/9503334qFD7AE4F78231D0E3E4D1ABC7D5F34CD9_1200.jpg

V torek, 13. decembra 2022, je upokojena prevajalka, gledališka in filmska igralka Breda Pugelj v dvorani Frana Žižka v SNG v Mariboru predstavila svoj literarni prvenec – roman Cesta do proge, ki je izšel pri celjski Mohorjevi družbi. V treh zgodbah, ki se sestavijo v romaneskno celoto, protagonistke niso gledališke igralke, tako kot je avtorica Breda Pugelj, je pa v romanu dobro uporabila gledališko metaforiko.Tako je na koncu romana igre konec, vloga je odigrana, protagonistka nima več besedila in dvorana ostane prazna. 

Recenzent Tone Partljič je priznal, da je nalogo sprejel nerad, saj ga ljubitelji množično zasipavajo s slabimi rokopisi. Ampak ko je delo vendarle prebral, je poklical avtorico in se ji opravičil na vnaprejšnjo nenaklonjenost. Knjigo je z veseljem priporočil tudi založbi. In seveda v komediografskem duhu dodal: »Pri 87 letih je ta knjiga velik obet.«

Tone Partljič je o knjigi zapisal:»Tri ženske, tri usode. Tri življenjske zgodbe iz mesta ob cesti, ki vodi do železniške proge, rahlo zadenejo druga ob drugo. Marina, Katja in Veronika se morajo vsaka zase v Ibsenovi maniri soočiti z usodnim dogodkom iz svoje preteklosti. V inventuri svojih frustriranih in zapletenih življenj se spopadajo s travmatični vojnimi izkušnjami, odsotnimi očetovskimi figurami in fatalnimi materami. Pritegnejo s svojo danes vse pomembnejšo problematiko staranja in osamljenosti ter analizo odnosov med žensko in moškim. Vanje je vsajen globok humanizem. Nekoliko pozen, a vsekakor uspešen literarni debi dramske igralke Brede Pugelj.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 2.jpg
Mariborski pisatelj in satirik Tone Partljič

Avtorica romana Breda Pugelj je na predstavitvi govorila predvsem o zgodovini nastajanja svoje literature. Že od mladih let je nihala med literaturo in gledališčem, vendarje kasneje prevladala ljubezen do gledališča, kjer je dosegla lepe uspehe. Vseeno je iskala poti za vzporedno pisno izražanje in postala tudi prevajalka, ko pa se je upokojila, si je rekla, da je skrajni čas za pisanje prave literature.

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 3.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA -.png

Knjigo je snovala dolgo, a se je trud izplačal, pravi Partljič, knjiga je tudi spretno sestavljena. Avtorica z bralcem ne sklene tako imenovanega avtobiografskega pakta, vendar pa je v zgodbah ubesedila tudi oziroma predvsem lastne izkušnje, lastno bolečino. Avtentična je bolečina, in to je važno, je rekla voditeljica predstavitve, urednica knjige Saška Ocvirk.

To je knjiga o samoti, predvsem o samoti žensk, pravi Partljič. Breda Pugelj izpisuje ženske, ki ostanejo brez svojih bližnjih v različnih fazah življenja: mlade ženske zapustijo partnerji, starejšim ženskam partnerji umrejo, mladim ženskam lahko umrejo tudi otroci (pretresljiva je zgodba o nenadni smrti otroka), starejši otroci pa živijo svoja oddaljena življenja …Odlomke iz zgodb je na predstavitvi interpretirala članica ansambla Drame SNG Maribor Minca Lorenci in treba je reči, da tako dobrega branja literature obiskovalci niso že dolgo slišali. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\DOAKONAT - ŽUPNIJA\1111 - SVETA EMA KRŠKA\ŽUPNIJA SV. EMA\POMEN HVALEŽNOSTI\VIDETI ČLOVEKA\RAZPETOST MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM\FOTKA - 4.jpg  Breda Pugelj

Breda Pugelj, rojena 1934 v Ljubljani, je upokojena dramska igralka. Igralsko pot je začela kot članica SLG Celje, potem se je leta 1959 zaposlila v Drami SNG Maribor, kjer je ostala stalna članica do upokojitve leta 1992. Igrala je vse, od naivk in karakternih vlog pa do osrednjih likov najbolj znanih klasičnih dramskih del. Pozneje je začela raziskovati vlogo umetnosti v psihoterapiji in se posvetila psiho-drami, plesni in glasbeni terapiji. Veliko se je ukvarjala z gledališko dejavnostjo za otroke in mladino. Prevedla je več kot trideset književnih in dramskih del ter strokovne literature. Doslej sta izšli njeni deli za otroke Škrat Matevž in Razigrana abeceda ter Želim, hočem, zmorem, dramska besedila, napisana za uporabnike VDC Polž.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SAŠA PAVČEK IN ŽIVI OGENJ GLEDALIŠČA

Saša Pavček - Wikipedija, prosta enciklopedija
 Saša Pavček je predstavila svojo novo knjigo Živi ogenj gledališča.

Prvi delovni dan v letu 2023, torek, 3. januarja,  je novomeška Knjižnica Mirana Jarca (KMJ) naredila Novomeščanom in drugim prebivalcem mesta in okolice nadvse prazničen. V svojem atriju je ponudila izjemno lep kulturni dogodek, gostila je hčerko našega rojaka pesnikaToneta Pavčka. V pogovoru s Carmen L. Oven je mnogostranska umetnica Saša Pavček predstavila svojo novo knjigo Živi ogenj gledališča, ki je nastala v času korone.

SAŠA PAVČEK: ZASTALI ČAS | KD Severin Šali
Saša z očetom Tonetom (fotografija je s spleta)

V času, ko ni bilo vaj, predstav, odra, je Saša razmišljala o gledališču, kaj ji to pomeni, o svojih igralskih kolegih in kolegicah, ljudeh, ki so jo oblikovali, in o tem, kako želi nadaljevati na tem polju v bodoče. Svoja razmišljanja je prelila v pesmi  Zastali čas in nato Živi ogenj gledališča. Njena fantazija se je razmahnila ob opisovanju drugih ljudi, ob portretih kolegov in kolegic, mnogih igralskih genijev, med katerimi je izpostavila Dušo Počkaj in Poldeta Bibiča.

Prisrčno in iskreno je spregovorila o svojem otroštvu, še posebej o prvih letih življenja v šoli, ko so jo nekateri pedagogi imeli za nesposobno in je zato tudi samo sebe podcenjevala. Ampak krila so ji zrasla, ko je ob zabavnem oponašanju učiteljev ter veselem smehu in odobravanju sošolcev spoznala, kako odlična imitatorka je. Novomeška publika je v KMJ z aplavzom pospremila Sašino sklepno misel, da pedagogi nikoli ne bi smeli podcenjevati otrok in vnaprej določati, kaj bodo učenci v življenju dosegli. Njej so namreč napovedovali, da bo dobra le za šiviljo ali trgovko.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\RAZSTAVA PISTOLETTA\SAŠA PAVČEK\FOTKA - 4.jpg
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\RAZSTAVA PISTOLETTA\SAŠA PAVČEK\FOTKA - 5.jpg

Priljubljena igralka Saša Pavček je z nastopom navdušila Novomeščane.

Čuteče je spregovorila tudi o tem, kako igralci, ko igrajo v tragedijah, podoživljajo svoje travmatične dogodke, v komedijah pa svoje travme zdravijo s smehom. Občinstvo je nato navdušila in nasmejala z odigrano lastno komedijo Kmečki turizem Alen Pavc, napisano v primorskem narečju.

Še posebej pa je publiko očarala, ko je pripovedovala o svoji zavzetosti, da njeni študenti ne bi izgubili slovenskega jezika, da bi očistili svoj besednjak angleških izrazov, in o drugih izkušnjah z generacijami svojih študentov. Polagala jim je na srce, naj negujejo svojo dušo, naj se medsebojno podpirajo, naj ne tekmujejo med seboj, naj ne odrivajo drugih, da bi bili oni prvi. Želela jih je ozavestiti, da so za uspeh posameznika najpomembnejši zaupanje, varnost in podpora skupine.

Za igralko Dušo Počkaj je Saša povedala, da je bila ne samo ena najboljših igralk, ampak tudi poosebljena skromnost, mi pa lahko mirne duše isto trdimo za Sašo Pavček.

Avtorica prispevka in treh fotografij z dogodka: Marjana Štern.

UMRL JE GRAFIK GORAZD ŠEFRAN (1945–2022)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\STOLETNICA ROJSTVA JAKOBA SAVINŠKA\UMRL JE GORAZD ŠEFRAN\FOTKA - 1.jpg
Grafik Gorazd Šefran

V ponedeljek, 7. novembra 2022, je v starosti 77 let v Ljubljani umrl mednarodno uveljavljen velikan slovenske in svetovne grafike, likovni umetnik Gorazd Šefran, čigar grafike so del pomembnih zbirk doma in na tujem, od Moderne galerije in MGLC-ja do Galerije Tate in Ameriške kongresne knjižnice.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\STOLETNICA ROJSTVA JAKOBA SAVINŠKA\UMRL JE GORAZD ŠEFRAN\FOTKA - 2.jpg
Slikarjeve grafike
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\STOLETNICA ROJSTVA JAKOBA SAVINŠKA\UMRL JE GORAZD ŠEFRAN\FOTKA - 3.jpg

Gorazd Šefran se je rodil 10. decembra 1945 v Ljubljani. Leta 1968 je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, študijsko pa se je izpopolnjeval v Nürnbergu in Parizu. Ob njegovem slovesu je prof. Igor Kregar zapisal, da je bilo Šefranovo slikarsko mojstrstvo v obvladovanju grafičnih tehnik, med katerimi so jedkanica, akvatinta, suha igla in litografija tisti umetniški izraz in sporočilo, ki med strokovno javnostjo ni bilo nikoli dovolj prepoznano in poudarjeno. Med letoma 1969 in 2008 je imel 23 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel 15 narodnih in mednarodnih nagrad. Njegova dela so uvrščena v pomembnejše grafične zbirke, kot so Galerija Tate, Ameriška kongresna knjižnica, Ring House Gallery, Galerija Grafični kolektiv, Moderna galerija in MGLC. 

Foto: Jaka Babnik

Šefran je imel precej težav zaradi svoje odprte kritike prejšnjega političnega sistema, pri čemer mu je bilo onemogočeno uspešno nadaljevanje dela in tudi profesura na likovni akademiji. Umaknil se je v pedagoški poklic ter nadaljeval svoje delo v samoti ateljeja kot umetnik in tiskar mnogih avtorjev, med drugimi največkrat tiska grafike za Franceta Miheliča. Bil je največji poznavalec umetniških grafičnih tehnik v tem delu sveta. Od leta 1973 do upokojitve je poučeval likovne predmete na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) v Ljubljani ter vzgojil generacije likovnih ustvarjalcev, ki jim je že v dijaških letih približal svet grafične umetnosti in jih navdušil za študij na ALUO-ju.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\STOLETNICA ROJSTVA JAKOBA SAVINŠKA\UMRL JE GORAZD ŠEFRAN\LEON ZAKRAJŠEK.jpg
Leon Zakrajšek

Med njegovimi učenci je tudi mednarodno uveljavljeni slikar in grafik Leon Zakrajšek, ki živi in deluje v Zagrebu. Svojemu učitelju v spomin je Zakrajšek zapisal: »Govorim v svojem in v imenu tisočih bivših dijakov SŠOF-a, kjer si desetletja učil in razdajal znanje o umetniški grafiki, ki je bila tvoja največja ljubezen, mojstrstvo in poslanstvo. V umetniškem smislu si bil vedno ortodoksen in zavezan starodavnim tehnikam, tradiciji in cehovskim pravilom. Tvoje pedagoško delo poznamo tvoji dijaki in tvoji kolegi, mnogim si bil vzor, nekateri smo prav zaradi tebe tudi sami odšli po poti umetniške grafike in vedno bili deležni tvojih nasvetov in vodenja pri delu! Postal si legendaren profesor. Dragi Gorazd. Odhajaš na svoje zadnje potovanje v ‘Večno Svetlobo’, ki si ji bil zavezan v svojih magičnih grafikah in slikah v odnosu črnine in svetlobe, večnega vprašanja življenja in smrti.«

»Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.«

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo, STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija