Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

ZNANI ANGLEŠKI ANONIMNI UMETNIK BANKSY  USTVARJA V UKRAJINI

Fotografija: Poraženec v dvoboju z dečkom močno spominja na Vladimirja Putina, ki ima sicer črni pas v judu. FOTO: Reuters

Poraženec v dvoboju z dečkom močno spominja na Vladimirja Putina, ki ima sicer črni pas v judu. 

O znamenitem angleškem posebnežu, skrivnostnem uličnem slikarju Bansky-ju, smo na spletni strani KDSŠ pred časom že pisali. Tokrat pa svetovni mediji poročajo, da Bansky ustvarja v Ukrajini. Po več dneh ugibanj, ali se anonimni britanski ulični umetnik Banksy morda ne zadržuje v Ukrajini, je umetnik z objavo fotografij potrdil, da že ustvarja na ukrajinskem vojnem območju. Tako je v začetku novembra 2022 Banksy na svoji strani na instagramu objavil kar nekaj zanimivih in aktualnih slik, ki so na pročeljih porušenih zgradb v mestu Borodjanka v Ukrajini.

Borodjanka je mesto okrog petdeset kilometrov severozahodno od Kijeva, ki je bilo poleg Buče, Irpinja in Hostomelja eno najbolj bombardiranih mest v Ukrajini. Tako je zelo zanimiva naslovna slika tega prispevka, prav tako iz Borodjanke, ki prikazuje otroka, ki v judoističnem dvoboju v kimonu premaga moškega, ki močno spominja na Vladimirja Putina, nosilca črnega pasu v judu. Na neki drugi sliki, prav tako v Borodjanki, pa je Banksy narisal ritmično gimnastičarko, ki navidezno lebdi tik nad luknjo v pročelju porušene stavbe. Teh del Banksy uradno sicer še ni priznal za svoja, a so narisana v njegovem zelo prepoznavnem slogu.  

Marca letos je neznani darovalec v New Yorku v ZDA dal na dražbo nepodpisan plakat s protivojnim grafitom. Po desetdnevni tihi dražbi, ki se je začela pri 22 tisoč evrih, je newyorška dražbena hiša My Art Broker delo prodala za 102 tisoč evrov, ves denar pa je šel na račun največje otroške bolnišnice v Kijevu v Ukrajini.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\STOLETNICA ROJSTVA JAKOBA SAVINŠKA\UMRL JE GORAZD ŠEFRAN\BANKSY USTVARJA V UKRANIJI\TELOVADKA NA RUŠEVINAH.jpg

Telovadka na ruševinah v Borodjanki

Banksy je vse do danes kljub svetovni slavi ohranil anonimnost, njegova dela pa odlikuje kritičen komentar sodobnega časa. Umetnik je zaslovel z grafiti po ulicah angleškega mesta Bristol v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa se njegove umetnine pojavljajo po vsem svetu. 

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo, Mladina

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ALMA KARLIN SPET NA JAPONSKEM

V četrtek, 10. novembra 2022, so v Centralni knjižnici Univerze v Hirošimi odprli razstavo Končno Japonska!, ki so jo pripravili 100 let po tistem, ko je celjska pisateljica in popotnica Alma M. Karlin obiskala Japonsko. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Celje v japonskem mestu Hirošima v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Tokiu. Razstava bo na ogled do 17. novembra 2022. 

Znano je, da je Alma M. Karlin po prvi svetovni vojni osem let potovala po svetu in pri tem poleg Japonske obiskala tudi obe Ameriki, Daljni vzhod, Avstralijo, Novo Zelandijo in Indijo. Poleg potopisov je pisala tudi romane, novele, črtice in pesmi. Pokopana je v vasi Svetina, kjer je živela do smrti. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\SVETINA.jpeg
Kraj Svetina
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\NAGROBNIK ALME KARLIN.jpg
Nagrobnik Alme Karlin

Pred razstavo v Hirošimi je bila v letošnjem jubilejnem letu prihoda Alme M. Karlin na Japonsko, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko, enaka razstava že 27. junija 2022 v Nemškem kulturnem centru vTokiu. To je bila japonsko-angleška razstava, v katero so vključili nekatere originalne nemške citate Alme Karlin. Tudi to razstavo je pripravila naša kustosinja Barbara Trnovec, ki  je razstavo delno zasnovala na prvi znanstveni monografiji o življenju in delu svetovne popotnice Neskončno potovanje Alme M. Karlin, katere avtorica je sama in ki je skoraj razprodana. »Moj cilj je bil čim bolj celovito in čim bolj poglobljeno približati res osupljivo in inspiracijsko zgodbo Alme Karlin Japoncem,« je o razstavi pojasnila Trnovčeva.

Barbara Trnovec, avtorica razstave Japan at last!, ki jo bodo v Tokiu odprli v ponedeljek, 27. junija: »Zgodba Alme Karlin nikakor ni regionalna, lokalna, slovenska, ampak gre za zgodbo svetovnega formata.« FOTO: Uroš Hočevar
Kustosinja Barbara Trnovec
»Ob pogledu na Huiqinine akvarele sem bil močno ganjen, v slovensko slikarstvo je vnesla fantastično imaginacijo vzhoda,« je...
Milan Dekleva in Huiqin Wang

Ob 70. obletnici smrti pisateljice in popotnice Alme Karlin so pri Mladinski knjigi izdali tudi slikanico Mala Alma na veliki poti, ki sta jo ustvarila pisatelj Milan Dekleva in slikarka Huiqin Wang. Pesnik in pisatelj Milan Dekleva je v dvojezični, slovensko-kitajski slikanici Mala Alma na veliki poti pred bralci oživel eno najbolj znanih in pogumnih Slovenk, Almo M. Karlin (1889–1950). Gre za pisateljico, poliglotko in popotnico, ki je ob izdaji mnogih knjig znana predvsem po tem, da je leta 1919 sama krenila na osemletno potovanje okoli sveta, medtem pa se je preživljala s poučevanjem jezikov in pisanjem člankov za časopise. V ilustratorski interpretaciji kitajsko-slovenske slikarke Huiqin Wang pa Alma M. Karlin na naslovnici knjige neustrašno jezdi kitajskega zmaja.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\ALMA NA VELIKI POTI.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\2 - ŠESTI FESTIVAL - PISANJA ITN\ZBIRKA ESEJEV CARLOSA PASCUALA\ALMA KARLIN\HUI - WANOG.jpg
Akad. slikarka Huiqin Wang

Čeprav je Huiqin Wang za nekatere svoje slikanice prispevala tudi besedilo, si je tokrat zaželela, da bi tekst prispeval Milan Dekleva, ki življenje te samosvoje popotnice dobro pozna tudi zato, ker je pred leti njeno zgodbo popisal v romanu Telo iz črk. »Ob pogledu na Huiqinine akvarele sem bil močno ganjen, vedno me je privlačilo, kako slikarka spaja svetove. V slovensko slikarstvo je vnesla fantastično imaginacijo vzhoda in jo znala vcepiti na cepič modernega zahodnega slikarstva,« je Dekleva komentiral slikarkine umetnine.

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Večer, Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SLOVENSKE PESNICE NA FESTIVALU SCHAMROCK V MÜNCHNU

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\SLO PESNICE V MUNCHNU\FOTKA - 1.jpg

München

V bavarski prestolnici München od 4. do 6. novembra 2022 potekal pesniški festival Schamrock, ki letos obeležuje deseto obletnico obstoja. Na letošnjem festivalu, ki so ga pripravili bienalno, je bila v ospredju tudi Slovenija s pesnicami Miljano Cunto, Barbaro Korun in Ano Pepelnik ter moderatorko, prevajalko Amalijo Maček.

Amalija Maček
Miljana Cunta

Slovenski fokus na letošnjem pesniškem festivalu Schamrock je nastal v tesnem sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom (Skica) Berlin ter podporo slovenske Javne agencije za knjigo in Skice Dunaj. V Münchnu je nastopilo 65 pesnic iz več kot 20 držav, ki so se  na branjih, delavnicah, panelih in nastopih srečevale z nemškimi kolegicami. Festival je bil tako odličen prostor za transnacionalni umetniški in družbeni dialog, tako med seboj kot z občinstvom, so sporočili organizatorji na svoji spletni strani. Poleg Slovenije so bile na letošnjem festivalu Schamrock v ospredju še države Ukrajina, Španija, Litva in Etiopija.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\SLO PESNICE V MUNCHNU\tang_siu_wa.jpg
Tang Siu Wa

Festival je letos v ospredje postavil tudi glas preganjanih pesnic. Od vsega začetka Schamrock ne vabi zgolj posamezne pesnice na branja, ampak tudi ponuja razpravo o pogojih pisanja poezije v posameznih državah. V bavarsko prestolnico so tako med drugim letos povabili pesnico in aktivistko Tang Siu Wa iz Hongkonga, Ukrajinski fokus pa so   dopolnile pesnice iz Litve, Estonije in Belorusije. Deseta obletnica obstoja festivala Schamrock je bila letos pomembna priložnost za prespraševanje, kje je mesto festivala, o njegovih dosedanjih in prihodnjih dosežkih ter novih terenih v prihodnosti. Poezija kot taka pretresa, tolaži, prebuja, izostri dojemanje in spodbuja k delovanju, so še navedli organizatorji.

Fotografije so s spleta.

Vir : Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

GOGA, EVROPSKO PREPOZNAVNA ZALOŽBA

Novomeška Založba Goga je bila ustanovljena decembra 1998 pod okriljem Društva novomeških študentov – DNŠ. Že januarja 2000 je izšla prva knjiga, takrat pa so odprli tudi knjigarno in kavarno na Glavnem trgu pri Rotovžu. Tako je Goga po 22 letih uspešnega delovanja postala zelo prepoznavna v Sloveniji in v tujini. V Gogi  se pretežno ukvarjajo z založništvom, kjer objavljajo predvsem sodobno leposlovje – romane, zbirke kratkih zgodb, poezijo in esejistiko domačih in tujih avtorjev in avtoric. Avtorji, čigar dela je objavila Goga, so prejemniki pomembnih nagrad, njihove knjige pa so prevedene v številne evropske jezike.

To pa še zdaleč ni vse. V Gogi vsako leto od pomladi do jeseni organizirajo  pogovore in dogodke z domačimi in tujimi gosti, poletje pa je v znamenju številnih festivalov. Sledijo odmevni Novomeški poletni večeri, ki so preplet literarnih in glasbenih dogodkov. Avgust pa vsako leto zaključijo z mednarodnim festivalom kratke zgodbe Novo mesto short, na katerem podelijo nagrado novo mesto za najboljšo slovensko zbirko kratke proze preteklega leta. Vpeti so tudi v mednarodno založniško dogajanje in v številne evropske projekte, med drugim že več let vodijo projekt Reading Balkans, ki omogoča kroženje balkanskih avtorjev po rezidenčnih hišah in njihovo promocijo v tujini.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\GOGA - NM\luxprodux-Lenart Lukšič-GOGA NMS 24.08.2022-19 (1).jpg

Novomeški poletni večeri na gradu Grm v Novem mestu

Goga je prav gotovo ena najbolj profiliranih slovenskih založb, z literarno rezidenco, festivali in knjigarno, hkrati pa je tudi najpomembnejše kulturno središče na Dolenjskem. Gogo že vrsto let uspešno vodi direktor Mitja Ličen, pri vodenju pa mu pomagajo Urška Zupančič, Jelka Ciglenečki, Andrej Hočevar, Nina Vidrih in Vesna Kelbl Canavan, Helena Zemljič, Tjaša Primc in Jurij Kocuvan.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\1 - GOGA - NM\FOTKA - 3.jpg

                   Direktor Goge Mitja Ličen

Tako je v začetku novembra 2022 Goga izdala tri knjižne novosti; težko pričakovano kriminalko popularnega pisatelja Tadeja Goloba, ki jo je avtor naslovil KOMA, roman OSEBNO Mihe Mazzinija in knjiga KRATKO PROZNE ZBIRKE , ki je leta 2020 prejela prestižno EU nagrado za književnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\GOGA - NM\FOTKA - 4.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\GOGA - NM\FOTKA - 5.jpg

Poleg teh treh najnovejših knjig lahko na Gogi kupite še sledeče zanimive knjige: Mirta Komela AKILES,  Mirane Likar ŽENSKA HIŠA, Maše Kolanović SPOŠTOVANI ŽUŽKI IN DRUGE SRHLJIVE ZGODBE, Tane French V GOZDU… Poleg že navedenih knjižnih novosti, na Gogi načrtujejo še izdajo knjige Ivane Djilas A SI LAHKO VSAJ ENKRAT TIHO, v kratkem pa bo Goga izdala še knjige sledečih avtorjev: Lucije Stepančič, Andreja E. Skubica, Agate Tomažič in še nekaj zanimivih prevodov.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\GOGA - NM\FOTKA - 7.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - AKTUALNI PRISPEVKI ZA SPLET\GOGA - NM\FOTKA - 10.jpg

Poleg teh treh najnovejših knjig lahko na Gogi kupite še sledeče zanimive knjige: Mirta Komela AKILES,  Mirane Likar ŽENSKA HIŠA, Maše Kolanović SPOŠTOVANI ŽUŽKI IN DRUGE SRHLJIVE ZGODBE, Tane French V GOZDU… Poleg že navedenih knjižnih novosti, na Gogi načrtujejo še izdajo knjige Ivane Djilas A SI LAHKO VSAJ ENKRAT TIHO, v kratkem pa bo Goga izdala še knjige sledečih avtorjev: Lucije Stepančič, Andreja E. Skubica, Agate Tomažič in še nekaj zanimivih prevodov.

Fotografije je posredovala Goga.

Vir: Goga

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ARSOVA LASTOVKA SLOVENCU VINCENCU GOTTHARDTU

Prejemnik nagrade lastovka, Slovenec Vincenc Gotthardt iz Celovca

Letos je Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, razpisalo že 31. natečaj za kratko zgodbo v sklopu programa Ars. Na razpis je prispelo 360 zgodb, strokovna žirija, v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in Aljaž Krivec, pa je za najboljšo izbrala zgodbo Pod barvami na sliki, ki jo je napisal koroški Slovenec Vincenc Gotthardt iz Celovca. Nagrado lastovka so podelili v četrtek, 15. septembra 2022, na ljubljanskem gradu. Nagrajena zgodba je po oceni žirije pretresljivo besedilo o človeškem staranju in spominu. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - KRONIKA\7 - ČRNEČA VAS\ARSOVA LASTOVKA - GOTTHARDTU\FOTKE\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - KRONIKA\7 - ČRNEČA VAS\ARSOVA LASTOVKA - GOTTHARDTU\FOTKE\FOTKA - 3.jpg

Vincenc Gotthardt (1964) je doma v Dulah v Ziljski dolini, v občini Šmohor, živi pa v Celovcu. Obiskoval je Slovensko gimnazijo. Od leta 1987 do leta 1990 je bil urednik tednika koroških Slovencev »Naš tednik«. Od leta 1991 dalje je urednik koroškega slovenskega tednika »Nedelja« in urednik mesečnih kulturnih prilog časopisa Nedelja. Nagrajenec pravi, da živi za slovenski jezik, »ki mu je velika srčna zadeva in mu je v veliko veselje v deželi, v kateri postaja vedno bolj tih in ponekod celo izginja«. Izdal je dve knjigi, z romanom Na drugem koncu sveta se je uvrstil med finaliste nominirancev za nagrado kresnik leta 2021.

Foto: MMC RTV SLO

Lanskoletni dobitnik Arsove lastovke Davorin Lenk, ki je na jubilejnem natečaju zmagal s kratko zgodbo Violina in žiletke.

Kot je zapisala žirija, je zgodba Pod barvami na sliki pretresljivo besedilo o staranju in spominu, odvija pa se v majhni vasi. Tretje osebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - KRONIKA\7 - ČRNEČA VAS\ARSOVA LASTOVKA - GOTTHARDTU\FOTKE\66018554_fp-sm.jpg

Kulturnik in pisatelj Vincenc Gotthardt

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

STOTA (1922–2022 )OBLETNICA ODKRITJA TUTANKAMONOVE GROBNICE

Ob dvestoti obletnici Champollionovega razvozlanja hieroglifov in stoti obletnici Howard Carterjevega odkritja Tutankamonove grobnice bo med 1. in 2. decembrom 2022 v Narodnem muzeju Slovenije, potekala prva mednarodna egiptološka konferenca v Sloveniji, ki jo pripravljata Filozofska fakulteta v Ljubljani ter Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 2.jpg
Egiptovske piramide
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 3.jpg

Konferenca bo posvečena predvsem vlogi, ki smo jo v zgodovini imeli Slovenci pri raziskovanju starega Egipta. Nekaj dragocenih zgodb bodo predstavili številni domači in tuji predavatelji s Harvarda, Leuvna, Berlinskega muzeja bizantinske umetnosti, Varšavske univerze in Bruslja. 

Prvi dan konference bo posvečen faraonskemu Egiptu, predavatelji bodo spregovorili o avstro-ogrskih konzulih slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Drugi prispevki bodo predstavili delo Slovencev na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.

Arhitekt in strokovnjak za arheološko konservatorstvo svetovnega slovesa, Milan Zdravko Kovač, ki si prizadeva tudi za ohranjanje arheološke kulturne dediščine v Sloveniji, je svojo življenjsko pot opisal v knjigi Utrinki arhitektove življenjske poti.  

Gotovo je največji pečat med Slovenci pustil arhitekt Milan Zdravko Kovač s svojim projektom zaščite grobnice TT52, grobnice pisarja Nakhta v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja; na konferenci bo pogovor o njegovih restavratorskih projektih v Tebah in Gizi vodil dr. Jan CiglenečkiPo koncu faraonskega obdobja, ko je deželo med 4. in 6. stoletjem preplavilo puščavniško gibanje, so se v starih faraonskih grobnicah naselili krščanski asketi in samotarji. 

Drugi dan konference pa bo posvečen krščanskemu Egiptu, med drugimi se bo predstavil dr. Jan Ciglenečki s svojim projektom Ogrožene puščavniške naselbine, pod okriljem Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu, pri katerem je sodeloval tudi fotograf Matjaž Kačičnik. V Egiptu, blizu piramid v Gizi, naj bi se prihodnje leto odprl največji muzej egiptovske kulture in umetnosti, Veliki egipčanski muzej (Gem), skoraj 120 hektarov velik kompleks, vreden milijardo dolarjev. V njem bo osrednja razstava prav Tutankamonova zbirka s 5400 predmeti iz grobnice mladega vladarja, med njimi jih bodo obiskovalci 2000 videli prvič.

Četrtega novembra 1922 je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter (1874 – 1939) po petih letih brezplodnih izkopavanj v Dolini kraljev v Luksorju naletel na kamen, ki se je pokazal za vrh stopnic, vklesanih v skalo. Odkril je vhod v nedotaknjeno grobnico mladega egipčanskega faraona 18. dinastije Tutankamona, v njej pa poleg mumije še vozove, zapestnice iz lazurita, prstane iz nefrita, okrašene oklepe in sandale iz čistega zlata, hodulje, postelje, družabne igre in glasbila … 

Skrivnost Tutankamonove grobnice

Skrivnostna Tutankamonova grobnica v Egiptu

S prelomnim odkritjem, ki ga je v svet ponesel fotograf Henry Burton, je Carter sprožil nezaslišano egiptomanijo po Evropi in v Združenih državah. 

Howard Carter, mladenič brez formalne izobrazbe, s talentom za slikanje in strastjo do Egipta, se je odpravil v Egipt pri sedemnajstih in v faraonskih grobnicah reproduciral stensko umetnost in hieroglife. Nato je delal kot inšpektor za starine in vodja izkopavanj ter se vmes preživljal tako, da je prodajal svoje akvarele turistom v okolici Luksorja. Ko ga je vodja egiptovske službe za starine predstavil angleškemu plemiču Lordu Carnarvonu, je ta konjskim dirkam in hitrim avtomobilom pridružil še eno strast: arheologijo – in začelo se je šestnajstletno partnerstvo, pri katerem je angleški grof financiral Carterjeva izkopavanja.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 6.jpg
Lord Carnarvon
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\ODREŠENIK SVETA\SEVERIN ŠALI - 30 - LET SMRTI\100 - LET TUTANKAMONA\FOTKA - 6.jpg
Howard Carter

Ko je Lordu Carnarvonu leta 1922 zmanjkalo denarja in potrpljenja, ga je Carter, ki je vseskozi verjel, da je blizu veliki najdbi, prosil za financiranje še zadnje sezone terenskega dela. Lord Carnarvon je v začetku novembra 1922 prejel Carterjevo sporočilo: »Končno smo v Dolini odkrili čudovito najdbo; veličastno grobnico z nedotaknjenimi pečati 

Lord Carnarvon se je konec novembra vrnil v Egipt in opazoval, kako Carter odpira vrata v grobnico, ki je postala uradno znana kot KV-62; dogajanje ob odprtju grobnice je opisano v eni od številnih Carterjevih knjig. Kot predavatelj o izkopavanjih je leta 1924 obiskal Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Združene države Amerike. 

Žal Lord Carnarvon ni dolgo užival sadov velikega odkritja, kmalu se je blizu grobnice zastrupil in umrl 5. aprila 1923 v Kairu. Lady Carnarvon je obdržala koncesijo pokojnega moža v Dolini kraljev in Carterju omogočila nadaljevanje dela. Kljub pomembnosti svoje arheološke najdbe Howard Carter od britanske vlade ni nikoli prejel pohvale niti časti ali priznanja. Leta 1926 mu je egiptovski kralj Fuad I. podelil častni naziv reda Nila, univerza Yale v ZDA pa častni naziv doktorja znanosti.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo in STA.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

RAZMIŠLJANJE DR.TINE KOŠIR O KNJIGI OBLJUBLJENA DEŽELA

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\FOTO - TINCA KOŠIR.jpg
Novinarka in publicistka Tina Košir
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\tina-kosir-joga-meditacija-strah-intervju-micn.jpg

Dr. Tina Košir je, tako kot njena mama novinarka in publicistka Manca Košir, velika ljubiteljica knjig. Na TV Slovenija je kar dvanajst let ustvarjala oddajo Knjiga mene briga, sočasno pa se je intenzivno posvečala raziskovanju ezoterike ter indijskih religij in filozofij, iz česar je tudi doktorirala. Kasneje pa se je popolnoma posvetila svoji dolgoletni ljubezni iz najstniških let, to je jogi in transcendentni meditaciji. Danes ustvarja programe, ki jih imenuje Pot navznoter, prek katerih deli z ljudmi ljubezen do joge, meditacije, staroindijskih izročil in tudi sodobnih načinov samoraziskovanja in samospraševanja. Ne preseneča torej, da knjiga Obljubljena dežela avtoric Alenke Rebula in Josipe Prebeg kar podaja roko temu, kar dr. Tina Košir tako rada počne.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\FOTKA - 3.jpg
Alenka Rebula
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\FOTKA - 4.jpg
Josipa Prebeg 

Kljub vsemu pa se dr. Tini Košir zdi, da živimo v nepredvidljivih časih. Strahovi, sovražnost in tesnobnost pred prihodnostjo, ki bi utegnila biti še temnejša, pronicajo od vsepovsod. V nas si je tema zagotovila prostor, da se razbohoti, zagotovila si je moč in glas. Zmagoslavno napredovanje temačnega je videti tako neizogibno, da se zavzemanje za kaj svetlejšega, za sočutnost, mir, bolj solidarno družbo, za dobrobit skupnosti živih bitij in okolja, utegne zdeti naivno in zaman. Vendar upanje živi na tisoč načinov, saj je svetlobo in toplino mogoče sejati,ne glede na to, kako strašen se nam zdi svet, kako neprimerno se vedejo drugi in kako nemočni se počutimo… Zato v zadnjem času dr. Tini Košir na misel pogosto prihaja stavek iz Antigone, kot v podzavest zakopana mantra, ki ob pravem času priplava na površje: »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\ivv-obljubljena-dezela.png
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\ID56385.jpg
Naslovnica knjige Obljubljena dežela

Kadar pa dr. Tina Košir prebira knjigo Obljubljena dežela, jo prevzame čudovito čustvo, ki ga želi deliti z vsemi ljudmi dobre volje. Takole pravi o knjigi:»K tej knjigi se vračam vedno znova, saj mi poglablja zaupanje v to, da to, kako živim in delujem, ni pomembno le zame, ampak za celotno skupnost. Za skupnost pa niso pomembna samo velika dejanja, temveč je zelo pomembno, da smo dobri sami s sabo in drug z drugim, kajti to je povezano z dobrobitjo celotne skupnosti!«

Knjiga Obljubljena dežela je zbirka zapisov in razmislekov za samoraziskovanje, poglabljanje vere vase in v svoje moči, v moč skupnosti, je zbirka refleksij o tem, kdo smo, kako priti v stik s svojo pristnostjo in enkratnostjo, kako delovati ustvarjalno in skupaj graditi svet miru in ljubezni, ki bo v skladu z našo vizijo in pričakovanji. To je knjiga, ki govori o naših skupnih sanjah, da bi nam bilo vsem lepo živeti na zemlji, o tem, kako se najti kot moški in ženska, kako biti živ, ustvarjalen in samosvoj, knjiga, ki želi ustvariti skupen prostor, v katerem se bomo počutili varne, ljubljene, enakovredne in povezane drug z drugim.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\SVETOVNI DAN PTIC SELIVK\4 - TINA KOŠIR - BITI DOBRO SAM S SABO\FOTKA - 7.jpg

»Pri naslovu knjige Obljubljena dežela gre za metaforo iz Svetega pisma Stare zaveze, kjer obljubljena dežela pomeni blagostanje in skupno dobro za vse, kar se nam bo zgodilo, ko naredimo nek duhovni premik, ko gremo skozi puščavo, kot je šlo izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti v Palestino. Knjiga nas preprosto nagovarja, da se vsak od nas vpraša, v kakšnem skupnem svetu si želimo živeti in kako vsak na svoj način lahko gradi ta svet v obljubljeni deželi,« je še povedala dr. Tina Košir. 

Manca, Ladeja in Tina Košir: Praznujemo rodilni dan (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)

Ladeja in Tina, hčerki Mance Košir

Knjiga Obljubljena dežela je torej aktualna knjiga, saj obravnava naše pogoste stiske v tem negotovem času. Govori o tem, kako biti živ, ustvarjalen, samosvoj in hkrati sočutno sobivajoč v družini, skupnosti in narodu. Knjiga spodbuja vero vase in v svoj narod, pomaga stopati iz razprtij, zamer in sovražnosti na pot sprejemanja sebe v vseh razsežnostih in tudi drugih ljudi v spoštovanju njihovega dostojanstva. 

Fotografije so s spleta.

Vira: Nedeljski dnevnik in splet

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MANCA KOŠIR: »SAMO SKUPAJ SMO LAHKO SREČNI!«

»Kot bi živela nekaj življenj, mar ne? In vedno sem najbolj uživala prav v tistem, v katerem sem bila, haha … Zdaj sem v svojem najlepšem življenjskem obdobju: ni več dram, opravila sem z občutki krivde, objemam svojo pokojno mamo, ki mi je šla včasih tudi na živce, hčeri sta čudoviti osebi, lepi navznoter in navzven, trije vnuki čarobna bitja, ki me vedno očarajo … Najstarejša vnukinja se bo prihodnje leto poročila … Pogledujem v kaščo svojega srca, v kateri kipi od ljubezni mene do drugih in drugih do mene. Vem, da sem ogromno naredila za posamezne ljudi in za družbo. Polno sem živela. Ne obžalujem ničesar in to je najboljša popotnica za lepo smrt, hura!«

Manca Košir ni le zbiralka knjig, ampak tudi zbiralka zanimivih ljudi. Zdaj je, kot pravi, v svojem najlepšem življenjskem obdobju… »Najtežje umirajo tisti, ki obžalujejo«, pravi Manca Košir.Med vsemi nazivi, ki jih je pridobila med svojo kariero, se zdi, da je v zadnjem času predvsem učiteljica življenja. S svojimi literarnimi deli spodbuja številne bralce k razmisleku o življenju, smrti, stvareh, ki so nekako prvinske, a se jih v želji, da bi dosegli višje materialne cilje, vse manj zavedamo ali pa se jim celo načrtno izogibamo …Manca Košir se v svoji knjigi Darovi minevanja dotika tistega, kar pri mnogih (še posebej v sodobnih, odtujenih časih) velja za velik tabu: njeni dopisovalci pripovedujejo različne zgodbe o odhajanju s tega sveta, o minljivosti in minevanju ter o človeškem (ne)sprejemanju vsega tega. Darovi minevanja nikakor niso knjiga o smrti, pač pa knjiga o življenju in globokih bivanjskih spoznanjih. So vse tisto, kar Manca Košir, ta vsestranska ženska tisočerih talentov, ki lahko med vse svoje dosežke šteje tudi avtorstvo osemnajstih knjig, izžareva in tudi živi. Polno ter brez pretvarjanja, ker je trdno prepričana, da je »navdihujoče osmišljati svoje življenje«.

»Odkrivati sebe v sebi, je fantastična inventura!«

Manca Košir

Na tem božjem svetu je vse prepleteno, vsi smo povezani, torej so Darovi minevanja tudi logična posledica spremljanja umirajočih.V sanjah sem dobila celoten načrt in vsebino in rečeno mi je bilo, naj prvo pismo napiše oseba z obsmrtno izkušnjo. Čeprav Ksenije Malie Leban nisem osebno poznala, brala pa sem intervju z njo o njeni »klinični smrti«, sem jo povabila k dopisovanju. Ko je prišel njen odgovor, se je začelo vse odvijati z neverjetno naglico in knjiga je od prvega pisma do izida potrebovala samo deset mesecev. Rekord! Zagotovo ima za to zasluge tudi moja pokojna mama, ki je pospešila izdajo knjige kot svoj dar ob koncu svojega življenja. Zdi se, da rojstvo in smrt z roko v roki objemata Življenje oziroma sta na poseben način Življenje.

Smrt smo v zadnjih desetletjih odrinili za zidove bolnišnic in domov za stare, govorjenje o njej pa prepustili senzacionalističnemu upovedovanju, ki z intimnostjo smrti nima nič opraviti. Vse več je ljudi, ki še nikoli niso videli mrliča in ga najbrž tudi ne bodo. Kakšna škoda! Kajti videti mir na obrazu umrlega, nas navdaja z upanjem! Občutiti ob mrtvem, da smo mi živi, torej imamo možnost kaj spremeniti, še kaj dobrega narediti, osmisliti svoje življenje, ki bo nekega dne tudi minilo, je vendar navdihujoče! Smrt je naša prijateljica, ki nas uči polno, radostno bivati, zato hvala, hvala ji! 

https://www.emka.si/wcsstore/MKCAS/img/catalog/9789610159353/646x1000/9789610159353.jpeg
Image for Nagovori tišine from emkaSi

Zato sem z veseljem prostovoljka hospica, ker znam ceniti to milost, da smem biti v najbolj intimnih trenutkih človekovega življenja, ob njegovih poslednjih dneh in urah, ob njej ali njem. Kakšna Milost, kakšen privilegij! Vedno znova rečem, da spremljanje umirajočih ni le pot duhovnosti, ampak je bližnjica do zavedanja, notranjega miru in globokega zaupanja. Do božjega, ki je v slehernem izmed nas, če le odpremo svoje srce in si upamo zazreti v globoko tišino, kot pravi ljubi Srečko Kosovel. Njegovo pesem O, saj ni smrti pogosto berem umirajočim, mrtvim in živim. 


O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka.
Kakor v zelenem,
prostranem gozdu!

Samo odmikaš se,
samo tih postajaš,
samo sam postajaš,
sam in neviden.

O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo padaš, samo padaš,
padaš, padaš…
v prepad neskončne modrine.


Manca Košir je še kako prepričana, da nobenega resnično globokega čustva ni moč zlahka prenesti, tudi smrti ne! Vsaka bolečina zelo boli. Vprašanje pa je, ali si to dovolimo. Mnogi pred bolečino bežijo. Jo »pometejo pod preprogo«, se vdajo drogam, športajo kot obsedeni, samo da bi pozabili, kako zelo jih v resnici boli. A od umrlega se ne moremo posloviti drugače kot z bolečino in žalovanjem. In umrli niso le tisti, ki so izdihnili, temveč so umrli lahko naši bivši ali celo sedanji partnerji, starši in celo otroci. Ker so mrtvi naši odnosi! Sprejeti to bolečino, bolečino dobesedne smrti ali metaforične smrti odnosov, je velik pogum. A tudi edino, kar bolečino umiri in nas odreši njenega gospostva. Kdor si ne dovoli zares žalovati, kdor pred bolečino beži, tega ima bolečina v posesti. Napada ga v sanjah, najeda njegovo telo, mu zastruplja organe … Zato pogumno na pot. Pojdimo vase, v središče bolečine! Ustavimo se v njej. Doživimo jo v vsej polnosti! Pojdimo tja, kjer najbolj boli. In zgodil se bo čudež. Vse manj bo bolelo in samo tako bomo lahko preživeli! To je prava zmaga in največje upanje, ki ga  zmoremo dejansko tudi uresničiti!

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Dnevnik in Nedeljski

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NEMIRNI DUH PREŽIHOVEGA VORANCA (1893–1950)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\Prežihov-Voranc_Portret_2_osp.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\nemirni-duh.jpg

Prva romanizirana biografija o Prežihu Vorancu, ki jo je napisal Rudi Mlinar, Voranca opisuje kot človeka, ki se je razdajal za ekonomski napredek socialno šibkih ljudi, hkrati pa tudi njegovo izjemno pisateljsko nadarjenost in plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil pisateljskemu snovanju izrazito nenaklonjen. Lovro Kuhar – Prežihov Voranc je nedvomno najpomembnejši prozni pisec slovenskega socialnega ali novega realizma. V spremni besedi je Mirko Ojnik o knjigi zapisal: »Roman predstavlja Prežihovega Voranca kot človeka z veliko začetnico in ga postavlja na tisto mesto v slovenski literarni zgodovini, ki si ga gotovo zasluži.« 

Prežihov Voranc je v slovenski literaturi močno zaznamoval obdobje socialnega realizma. Svoje pisateljevanje je izvajal vzporedno s svojim političnim aktivizmom. Življenje Prežihovega Voranca so zaznamovali dvojnost (po)javnosti v pisateljevanju in politični ilegali, ustvarjanje obeh tako v domovini kot v emigraciji ter politični aktivizem nasproti ustvarjalni politiki. Slednja ga je pripeljala tudi do spora s partijskim kolegom in kasnejšim predsednikom Jugoslavije Josipom Brozom Titom, zaradi katere se je leta 1939 umaknil iz aktivne politike ter se posvetil pisateljevanju. Aprila 1941 se je po ustanovitvi OF znova politično aktiviral, a bil hitro ujet, zaprt in interniran v koncentracijski taborišči Sachsenhausen in Mauthausen v Nemčiji. Prežihov Voranc je za zbirko povesti »Solzice« leta 1949 prejel Levstikovo, leta 1950 pa še Prešernovo nagrado. Vorancu v spomin je   poimenovana prva slovenska bralna značka, knjižnica v Ljubljani, sedem slovenskih osnovnih šol ter spominska soba Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Pokopan je v Kotljah na Koroškem.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\rudi-mlinar.jpg
Pisatelj Rudi Mlinar
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\images.jpg
Spomenik Prežihovega Voranca

Romanizirana biografija opisuje Prežiha kot človeka, ki se je razdajal za ekonomski napredek socialno šibkih, hkrati pa njegovo izjemno pisateljsko plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil pisateljskemu snovanju izrazito nenaklonjen. Obenem pa avtorju uspe slikovito predstaviti Prežiha kot predstavnika samoraslih koroških ljudi. Posebno verodostojno in intimno noto dajejo delu številna objavljena pisma, skozi katera spoznamo Prežiha v njegovem razmišljanju in njegovem odnosu do drugih članov Prežihove družine.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

LETOŠNJA NAGRAJENKA VILENICE, LATVIJSKA PESNICA AMANDA AIZPURIETE

Letošnja nagrajenka Festivala Vilenica, Latvijka Amanda Aizpuritete, je pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka judovskih in romskih korenin. Je izjemna pričevalka latvijskega sovjetskega in postsovjetskega časa in tenkočutna pesniška zapisovalka dvomov, brezupa, krhkosti ljubezni, osamljenosti in samosti. Ob prejemu nagrade je povedala, da je zanjo poezija biti drugje, nekje zunaj…Letošnja tema Vilenice Kje je tvoj dom se navezuje na migracije in na ukrajinsko vojno. 

Latvijska pesnica, pisateljica in prevajalka Amanda Aizpuriete se je rodila 28. marca 1956 v Jūrmali. Študirala je jezikoslovje in filozofijo na Latvijski univerzi v Rigi in na Literarnem inštitutu Maksima Gorkega v Moskvi. Bila je radijska novinarka, urednica za poezijo pri reviji Avots in sodelavka revije Karogs. Vodila je tudi tečaje na Literarni akademiji pri ZvezI latvijskih pisateljev.

Amanda Aizpuriete pripada generaciji, ki je s poezijo nastopila sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja in se aktivno uprla dvojni morali latvijske oziroma sovjetske družbe. V svoji poeziji je odkrito in neprizanesljivo pisala o neprijetnih plateh takratnega življenja ter odpirala številne tabujske teme. Zlasti je razkrivala življenje žensk v pretežno patriarhalnem in družbeno težavnem okolju. Njeni motivi izhajajo večinoma iz življenjske konkretnosti, podob življenja na obalah njenega domačega mesta, pojavov, ki so samo na videz vsakdanji, običajni, saj po njenih besedah ne obstaja nič takega, kar bi lahko imenovali »vsakdanje«, »normalno«. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\4 - 31 - 40 - UREJENI PRISPEVKI\34 - GOSTJA FESTIVALA FABULA - 2022\MODEL REZKA POVŠE - ŠOPEK - JULIJA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\FOTKA - 3.jpg

Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti. Njen lirski jaz je tako nenehno pod pritiskom dvomov, strahov in brezupa, povezan tudi z občutki ljubezenske prevaranosti, izgubljene intime, osamljenosti in samosti.

                    C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\4 - 31 - 40 - UREJENI PRISPEVKI\34 - GOSTJA FESTIVALA FABULA - 2022\MODEL REZKA POVŠE - ŠOPEK - JULIJA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\FOTKA - 4.jpg   Vilenica

Poezijo in eseje je začela objavljati leta 1976, kasneje pa je v latvijščino prevedla poezijo številnih ruskih, angleških in nemških pesnikov ter sestavila in objavila več antologij latvijskih pesnikov. Leta 1999 je Amanda Aizpuriete prejela nagrado Horsta Bieneka za liriko, ki jo podeljuje Bavarska akademija lepih umetnosti, ter še mnogo drugih nagrad.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\FOTKA - 5.jpg

Veno Taufer

Zgodovina in intimni svet se v poeziji Amande Aizpuriete ves čas prekrivata in sta v atonalnem sozvočju. Veno Taufer, ki je njene pesmi prvi prevedel v slovenščino, je zapisal: »V njeni izpovedno lakonski in precizno ubesedeni liriki se mešata resignacija in ironija v trenutkih izostrene življenjske izkušnje. »Pesnica Amanda Aizpuriete pa je o svoji poeziji dejala: »Gre za naš skupni svet, ne le moj. Ne pišem o svojih izkušnjah, to so izkušnje nekoga drugega. To pomeni, da ne morem povsem doreči, od kod kaj pride in kaj pomeni. Ne vem in tudi nočem vedeti.« In če poezija prihaja iz neznanega, iz prostora, ki presega en, pesničin jaz, je ustvarjanje poezije zanjo vedno znova točka odločitve: »Pisati ali ne pisati – to je vsa razlika.« In tej, samo na videz nepomembni odločitvi, odločitvi za pisanje, za poezijo, se je pridružila tudi žirija letošnjega festivala Vilenica. Odločitev da so veliko nagrado Vilenice podelili Amandi Aizpuriete, je namreč vsekakor odločitev za moč njene poezije in njenega unikatnega pesniškega glasu.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija