Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

IN MEMORIAM AKAD. PROF. DR. BORIS PATERNU (1926–2021)

Umrl je akademik Boris Paternu

Akad. prof. dr. Boris Paternu

V Trstu je 26. novembra 2021 v 96. letu umrl slovenski literarni zgodovinar akademik prof. dr. Boris Paternu, kjer je zadnja leta živel med Ljubljano in Opčinami nad Trstom. Glavno področje njegovega znanstvenega dela je bila slovenska književnost 18., 19. in 20. stoletja. Veliko se je ukvarjal s poezijo Franceta Prešerna in jo predstavil tudi v italijanskem prostoru.

Paternu se je rodil v Predgradu pri Črnomlju. Pri 15 letih se je s starši preselil v Kranj, kjer je leta 1946 maturiral. Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 pa je diplomiral na oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot asistent je leta 1960 doktoriral iz literarnih znanosti, leta 1966 postal izredni, leta 1972 še redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Upokojil se je leta 1994, ko mu je univerza podelila naziv zaslužnega profesorja. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1996 je postal ambasador Republike Slovenije v znanosti.

Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Bil je tudi sourednik Slavistične revije, član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenija, urednik Obdobij ter član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SEBASTIJAN KRELJ\IN MEMORIAM - BORIS PATERNU\FOTKA - 2.jpg

Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Bil je organizator skupinskega dela Slovenska književnost 1945-1965 I, II s Francem Zadravcem, Matjažem Kmeclom, Helgo Glušič in Jožetom Koruzo. Realiziral je večletni projekt raziskav s študenti Slovensko pesništvo upora 1941-1945 v štirih knjigah. Del besedil je izšel v prevodih tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji. Temeljno problemsko pozornost je usmerjal k nastajanju literature kot osamosvajajoče se umetnosti, z estetsko funkcijo kot bistveno, v posebnih, močno zavrtih pogojih družbene in duhovne zgodovine Slovencev.

Razprave in študije je objavljal v strokovnih glasilih po številnih evropskih državah, v Rusiji, ZDA in Avstraliji. Predaval je na 13 evropskih univerzah. 

Fotografije so s spleta

Vir: Večer, Dnevnik, STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

IN MEMORIAM PROF. DR. FRANC CVELBAR (1932–2021)

V petek, 26. novembra 2021, je v 90. letu starosti v Ljubljani umrl atomski fizik prof. dr. Franc Cvelbar, član Kulturnega društva Severina Šalija, prvi častni občan občine Šmarješke Toplice (2008), častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, pobudnik in predsednik šmarješkega domoznanstvenega društva, ter predsednik društva Slovenskih izobražencev.

Napisal je več znanstvenih člankov z rojakom dr. Stankom Grando pa sta izdala obsežen zgodovinski zbornik Šmarjeta in Bela Cerkev (2007).  Prejel je Prešernovo in Kidričevo nagrado. Po upokojitvi pa je veliko prevajal in pisal članke s področja domoznanstva, etike in religije.

Nekje je zapisal:

»Vrednotam bi morali posvečati posebno skrb, saj se je v naši družbi kot rakasta rana razširila miselnost, da so vrednote nepotrebne in da navsezadnje ne vemo, kaj je prav in kaj narobe. Brez vrednot ni prave demokracije!«. 

Prof. dr. Franc Cvelbar

Prof. dr. Franc Cvelbar pa je zaslužen še za eno plemenito dejanje. Kot domoljub je odkril Drinske mučenke,ki so na začetku druge svetovne vojne živele na Palah v samostanu Hčera božje ljubezni v Sarajevu, skupaj s hišnim duhovnikom, pisateljem Ksaverjem Meškom med katerimi sta bili tudi dve Slovenki: s. Krizina Bojanc (1885 – 1941) iz sosednje vasi Zbure in s. Marija Antonija Fabjan (1907 – 1941) iz Malega Lipja v Suhi krajini. Četniki so jih odgnali v Goražde, kjer so jih hoteli 15. decembra 1941 posiliti. Sestre so poskakale skozi okno, kjer so jih četniki ranjene pobili in zmetali v reko Drino. Slovesna razglasitev pobitih sester za blažene je bila 24. septembra 2011 v Sarajevu.

Prof. dr. Franc Cvelbar je bil zvesti član KDSŠ, zaveden Slovenec in velik domoljub! Naj počiva v miru.

Fotografije so s spleta.

Vir: Ognjišče, Družina in Dolenjski list.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

25. NOVEMBER JE MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI!

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\25. NOVEMBRA - MEDNARODNI DAN NASILJA NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI - 3.jpg

UVOD

Generalna skupščina Združenih narodov je decembra leta 1999 razglasila 25. november za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nad nasiljem nad ženskami v Sloveniji bedi in ga spremlja humanitarna organizacija Beli obroč Slovenije in Ministrstvo za notranje zadeve, oziroma policija.   

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\25. NOVEMBRA - MEDNARODNI DAN NASILJA NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\25. NOVEMBRA - MEDNARODNI DAN NASILJA NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI\NASILJE NAD ŽENSKAMI - 1.jpg

NASILJE NAD ŽENSKAMI STALNO NARAŠČA

Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja. Najpogostejše so: žaljivke, zmerjanje, vpitje, grožnje, klofutanje, pretepanje, brcanje, lasanje, posilstvo, ekonomsko in psihično nasilje. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\25. NOVEMBRA - MEDNARODNI DAN NASILJA NAD ŽENSKAMI\FOTKA -.jpg

Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Ženske v začetku odnosa nasilja s strani partnerja večinoma sploh ne prepoznajo, saj je to praviloma skrito in zavito v psihične in čustvene manipulacije. Šele s časom, dejanja postopoma prerastejo v fizično nasilje. 

Povsem napačno pa je prepričanje, da so povzročitelji nasilja nenormalni moški, perverzneži, duševni bolniki itd… Napačno je tudi prepričanje, da povzročitelje lahko prepoznamo po nekih zunanjih lastnostih, da so marginalci, ki izhajajo iz nižjih slojev družbe, da je nasilje po pravilih povezano z uživanjem alkohola ali drog, revščino, stopnjo izobrazbe, nacionalnostjo in drugim.

MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI - pivka.si

Nasprotno, nasilje v družinah lahko povzročajo tudi tisti moški, ki  po navadi v javnosti ne kažejo nobenih očitnih zunanjih znakov ali vedenjskih motenj, ki v družbi veljajo za zelo uglajene, mirne ljudi in so navzven dobri možje in očetje…  

Vir in fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci  Koncilija

NAŠA ČLANICA KDSŠ PESNICA REZKA POVŠE JE ZMAGOVALKA MEDNARODNEGA LITERARNEGA NATEČAJA V AJDOVŠČINI

REZKA POVŠE JE ZMAGALA

Članica našega društva Rezka Povše se je udeležila literarnega natečaja, ki ga je že junija 2021 razpisalo Kulturno društvo Norma 7 iz Ajdovščine na temo Ženska včeraj, ženska danes

Zmagovalka literarnega natečaja je pesnica Rezka Povše, članica KDSŠ, za zmagovalni prispevek – cikel petih pesmi z naslovi Anksiozna motnja, Eva, Pikapolonica se je napila, Rodila se je hči in Zajtrk s črepinjami. Kulturno društvo Severina Šalija, članici Rezki Povše za zmago na literarnem natečaju, iskreno čestita!

Na natečaju je sodelovalo okoli 140 udeležencev, ki so predstavili svoja dela s področja literature, poezije, fotografije, risbe, grafike in ročnih  umetnin. Kamenček v mozaiku razpisane teme so prispevali tudi ustvarjalci iz Novega mesta, Maribora in Avstrije. Vsa dela so bila objavljena v obsežnem zborniku na 170 straneh, ki je neizčrpen vir lepih spominov, izkušenj, doživetij in resničnih življenjskih zgodb žensk iz različnih obdobij. Izdajo multikulturnega zbornika sta omogočila Občina Ajdovščina in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\ŽENSKA VĆERAJ, ŽENSKA DANES - REZKA POVŠE\FOTKA - 3.jpg

Večkulturni Zbornik Ženska včeraj, ženska danes.

ŽENSKA VČERAJ, ŽENSKA DANES

Kulturno društvo Norma 7 je v okviru avtorskega projekta »Pišimo skupaj!« razpisalo VII. javni literarno-likovni natečaj, ki ga je naslovilo Ženska včeraj, ženska danes. Z njim je povabilo k sodelovanju literarne ustvarjalke in ustvarjalce, mentorje in mentorice, da bi razmišljali o ženski, o njej, ki je vse, a hkrati nič, o ženski nekoč in ženski danes. Ne samo da se je tema izkazala kot neusahljiv vir zapisov različnih literarnih zvrsti in žanrov, ki je zaobjemal domišljijo, asociacije, spomin, resnično dogajanje, temveč tudi kot vir likovne tvornosti. Razpis je tako presegel zgolj literarno govorico, saj je nagovoril tudi slikarje, fotografe, grafike, ilustratorje, izdelovalce ročnih umetnin, ki so s svojim pogledom, ta je velikokrat nadgrajeval besednega, izrekali svoj pogled in sporočilo o ženski. Iz vsega obširnega gradiva je nastal zbornik, ki ne vsebuje le prispevkov literarnega natečaja, ampak ga vsebinsko sooblikuje likovni del, torej gre za večkulturni zbornik, poimenovan Ženska včeraj, ženska danes.

Ajdovščina

ANKSIOZNA MOTNJA

Diagnozo
so mi postavili,
generalizirano anksioznost.
Tako mi povedo
gospod doktor:

»Motnja ni nič posebnega,
veliko žensk jo ima,
nesmiselne zaskrbljenke za moža in otroke, 
dom, za službo.
V postelji se ne morejo  sprostiti,
glava boli,
težko dihajo,
tesnoba, strah,
podnevi nervozno hite kot mravljice.
Moški nimamo te diagnoze!
Bomo predpisali kapsule:
Helex, Apaurin, Prozac!«

V globokih izdihih in vdihih
se mi krči plašno srce.
Slišim svoj odmev:

»Ja, dragi! 
Da, dragi!
Ti imaš prav, dragi!
Izvoli, dragi!

Kar želiš, moj ljubi,
takoj bo, dragi!«
Sključena tiha senca sem,
vlečem bremena ljubezni, 
postrežnica moškemu svetu,
skrivam razum v predalu modrosti.
in upogibam kolena.

Rezka Povše

HVALNICA ŽENSKI

V spremni besedi Zbornika je urednica Tereza Dolenc Rebek zapisala:

Odlika ženske je esenca, ki se je ne dá naučiti, je edinstveni izraz njene biti, saj »zasije v popolnosti takrat, ko utelesi svoj notranji dragulj«. Zbor ženskega glasu in glasu o ženskah, zbranega v Ženska včeraj, ženska danes, je neprecenljive vrednosti, v spomin in opomin doti vseh žensk v zgodovini, od Eve naprej. Vsak prispevek je svet zase, svet okoli nas in svet v nas, svet, ki razkriva skrite spomine, hrepenenja, bolečine, radosti, svet, ki slavi ženske, se jim, včasih z zamudo, poklanja, predvsem pa praznično vzklika ŽIVELA ŽENSKA!

Vir in fotografije so s spleta.

Zbral in uredil : Franci Koncilija

VSE O JURČIČU V MARIBORU

Kulturne institucije in organizacije v Mariboru so v Jurčičevem letu 2021 združile moči in pripravile program Jurčič v Mariboru ob 140. obletnici pisateljeve smrti. V Sloveniji se ne dogaja pogosto, da se kulturne institucije medsebojno povezujejo. Ta čas pa so ob  obletnici smrti pisatelja, novinarja, dramatika Josipa Jurčiča stopili skupaj Zavod Razvoj Maribor, Mariborska knjižnica, Mladinski kulturni center Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Radio Maribor ter ob podpori Mestne občine Maribor zasnovali program Jurčič v Mariboru. Do konca novembra se bo tako zvrstilo okoli šestnajst dogodkov.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\VSE O JURČIČU V MARIBORU\o_10464848_1024.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\VSE O JURČIČU V MARIBORU\Jurij_kozjak.jpg

Pobudnik skupnega praznovanja, Zavod Razvoj Maribor, je pripravil tri uprizoritve avtorskega projekta po motivih zgodbe Kozlovska sodba. Predstava Lutkovnega paragledališča Zvitorepec, ki zaposluje invalide za delo na področju kulture, se je včeraj prvič predstavila učencem OŠ Rače in OŠ Kamnica. Na ta veseli dan kulture, 3. decembra pa bo v Izložbi UKM do konca leta na ogled videoprojekcija z naslovom 37: življenjska zgodba Josipa Jurčiča. V projekciji bo prikazano kratko življenje pisatelja in novinarja, ki je preminil pri 37 letih. 

Življenjska pot Josipa Jurčiča je nanizana v obliki slikovnega gradiva iz fondov UKM., ki jih dopolnjujejo ključne besede. Biografiji sledijo slike spomenika iz fonda PAM in aktualni posnetki spomenika po čiščenju zaradi oskrunitve. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\VSE O JURČIČU V MARIBORU\6b4cb5a7f0daa72c8595-josip-jurcic-kip.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\VSE O JURČIČU V MARIBORU\o_10332572_1024.jpg

Med 22. novembrom in 12. decembrom bo na Maistrovem trgu na ogled razstava Jurčič v Mariboru, ki nam odkriva pisateljevo življenje skozi pripovedi iz njegovih knjig. Umetnostna galerija Maribor pa 27. novembra vabi na Zmenek z Jurčičem. Pod drobnogledom bo spomenik Josipa Jurčiča, in to domala na dan, ko so ga pred 64 leti postavili in slovesno odkrili. 

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

KAJ HOČE ŽENSKA?

Novomeščanka, novinarka in publicistka Irena Štaudohar v njeni najnovejši knjigi Kaj hoče ženska? prek mnogoterih zgodb razmišlja o tem, kako je intimni svet žensk, ki so se zapisale v zgodovino kot umetnice, pisateljice, filozofinje, igralke in še kaj, prepleten z njihovim delom.

Njihove strasti raziskuje v vseh pojavnostih, pri čemer ljubezen pojmuje široko in je ne zamejuje v okvire romantičnih odnosov. Zgodbe žensk zapisuje iz osebnega vzgiba zanimanja za posebne ženske, ki so jo v življenju, kot piše, marsičesa naučile, še najbolj pa, »da ni treba živeti  tako kot vsi«. Kljub različnim področjem dela in obdobjem, v katerem so živele, imajo marsikaj skupnega – predvsem to, da so želele živeti svobodno in se ne uklanjati družbenim normam.

V zadnjih letih smo priče porastu knjig, ki poudarjajo vlogo žensk, ki so tako ali drugače zaznamovale zgodovino, medtem ko je ta nanje prepogosto pozabila. Avtorice tovrstnih knjig, tako tujih kot domačih, feminističen koncept pisanja ženske zgodovine, popisovanja t. i. »njene zgodbe« običajno razumejo kot premišljevanje o zgodovini iz ženske perspektive, pri čemer stavijo predvsem na odkrivanje zgodb, ki so bile v preteklosti bodisi prezrte ali pa namenoma zamolčane. Pri tovrstnih portretno-biografskih zapisih v ospredje prihajajo uspehi – profesionalni, politični in umetniški dosežki žensk, pogosto pa se pozablja na njihovo osebno življenje. Kot da bi bilo poudarjanje njihovih ranljivosti, pa tudi užitkov in z njimi povezanih zmot ter razočaranj, še vedno do neke mere razumljeno kot sramotno in bi zato lahko ogrozilo njihovo težko priborjeno simbolno mesto v zgodovini.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\sz5_irena.jpeg
 Irena Štaudohar 
Foto: emka.si

Irena Štaudohar je v maniri predpostavke, da je osebno politično, raziskala tiste točke prešitja, na katerih se stikajo raznovrstni svetovi življenj žensk, in sledi tezi, da so bile ženske, o katerih piše, močne prav zato, ker so si dovolile biti občutljive. »Danes se namreč zdi skorajda bogokletno pisati in premišljevati o tem, da nas ne oblikujejo le okolica, pamet in talenti, temveč tudi strasti in ljubezni. V sodobnem svetu, v katerem si želimo užitke brez čustev, odnose brez bolečin in intimnost brez tveganja, se zdi ljubezen vedno bolj ogrožena,« piše.

V uvodnih poglavjih avtorica pojasni, katera vprašanja so jo pri raziskovanju življenj žensk iz zbirke še najbolj gnala, in tako vzpostavi osnovne koordinate zapisov, ki v knjigi sledijo. Zanima jo, kako izbrane ženske razumejo ljubezen in do kolikšne mere so se ji v življenju prepustile. Sprašuje se, o kom sanjarijo, kateri romantični ideali so pri ženskah v določenih zgodovinskih obdobjih prednjačili, kako je na njih vplivala literatura in pozneje pa filmi in kako jih je v šestdesetih in  sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremenil feminizem. V zadnjem delu uvoda poudari tisto, kar sama razume kot največji moči v življenju žensk – samozavest in samospoštovanje.

Avtorica se vsake izmed njih loteva na samosvoj način, ki odslikava osebno zvedavost in mojstrski žurnalizem, za katerim stoji obsežno raziskovanje o vsaki posameznici, ki ji je v knjigi namenila poglavje.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\KAJ HOČE ŽENSKA - ŠTAVDOHAR\FOTKA - 4.jpg
Hannah Arendt
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\KAJ HOČE ŽENSKA - ŠTAVDOHAR\FOTKA - 5.jpg
Doris Lessing

V nadaljevanju se vrstijo zgodbe sedemnajstih žensk, ki v slogu pripovedovanja ne sledijo neki vzorčnosti. Avtorica se vsake izmed njih loteva na samosvoj način, ki odslikava osebno zvedavost in mojstrski 

žurnalizem, za katerim stoji obsežno raziskovanje o vsaki posameznici, ki ji je v knjigi namenila poglavje. Osrednja nit, ki poglavja veže, bi bili lahko odločilni odnosi v njihovih življenjih – najsi gre za odnos do ustvarjanja pri pisateljici Diani Anthill, za ljubezen do mode dolgoletne urednice Voguea Diane Vreeland ali pa za to, kakšen vpliv je na ameriško pisko in režiserko Noro Ephron imela ločitev. Avtorica se ne izognila niti tragičnim zasukom v življenjih svojih junakinj, ob vsem tem pa ugotavlja, kako so tovrstne izkušnje vplivale na njihovo ustvarjanje. Tako denimo opiše nesrečno ljubezen Hanne Arendt ali pa naslovi odločitev Doris Lessing, da zavoljo iskanja svobode zapusti dva otroka in se iz takratne Južne Rodezije – današnjega Zimbabveja – preseli v London.

Irena Štaudohar v knjigi Kaj hoče ženska? mestoma piše tudi iz prvoosebne perspektive. Tu in tam pojasni, kaj je tisto, kar jo je pri določeni ženski pritegnilo ali kje in kako je zanjo izvedela, ter občasno zaide v osebno digresijo o tej ali oni temi, vendar nikdar za predolgo. Na ta način, poleg uvodnih poglavij, vzpostavlja oseben odnos do žensk, o katerih piše, in se jim poklanja z nevsiljivimi refleksijami o tem, kaj se je o njih naučila.

Fotografije in besedilo so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAJPOMEMBNEJŠI KNJIŽNI SEJEM NA SVETU V FRANKFURTU JE SPET ZAŽIVEL

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\FRANKFURT.jpg

Frankfurt

UVOD

V Frankfurtu so v sredo, 20. oktobra 2021 odprli za strokovno javnost že 73. mednarodni knjižni sejem spet v hibridni obliki. Lansko leto je zaradi epidemije Covida-19 sejem potekal samo virtualno, letos pa je spet normalno zaživel. Tako je vsak dan sejem lahko obiskalo 25.000 ljudi. 

Na sejmu je bila s svojo nacionalno stojnico prisotna tudi Slovenija, ki je prvi dan sejma v frankfurtskem katoliškem kulturnem centru Haus am Dom, pripravila lep kulturni dogodek. 

KANADA JE BILA GOSTJA SEJMA

Med državami je bila letošnja častna gostja sejma Kanada, s programom Edninska množinskost. Otvoritvene slovesnosti sejma se je poleg nemške ministrice za kulturo Monike Grütters udeležila tudi nova kanadska generalna guvernerka Mary May Simon (1947), ki je od julija letos prva Inuitka (Eskimka) na tako visokem položaju. Kanadski Inuiti so nanjo zelo ponosni, še posebej zato, ker je bila vedno aktivna v boju za pravice staroselcev! 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\Monika_Gruetters_2009.jpg
Monika Grütters
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\MARY MAY SIMON.jpg
Mary May Simon

Na otvoritveni slovesnosti pa je v spletnem prenosu dobila besedo tudi znamenita in najpomembnejša kanadska pisateljska zvezdnica Margaret Atwood, avtorica svetovne uspešnice Deklina zgodba. Knjižni sejem so zaprli v nedeljo, 24. oktobra 2021.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\MARGERET ATWOOD.jpg

                                     Margaret Atwood

NAGRADA ZA MIR

Tradicionalno nagrado za mir, ki jo zadnji dan sejma, na nedeljo, v frankfurtski cerkvi sv. Pavla že vse od leta 1950 podeljuje nemško borzno združenje založnikov in knjigotržcev, je letos prejela pisateljica, režiserka in aktivistka Tsitsi Dangarembga iz Zimbabveja, slavnostno utemeljitev pa je prebrala dr. Auma Obama, starejša polsestra nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\220px-Tsitsi_Dangarembga_2006-11.jpg
Tsitsi Dangarembga
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\Dr. Auma Obama.jpg
Dr. Auma Obama

FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM POTEKA PONOVNO V ŽIVO

Na letošnjem sejmu je sodelovalo 1700 razstavljavcev iz 74 držav, večina pa jih je bilo iz Nemčije. V Frankfurt pa je prišlo tudi okoli 300 avtorjev knjig. Vrnili so se tudi številni nekdanji dogodki v Frankfurtu, pod krovno znamko Bookfest z javnimi nastopi pisateljev na približno 20-tih prizoriščih. Sicer pa so javni dogodki večinoma potekali na odru v festivalni dvorani, v živo pa jih je lahko obiskalo samo 450 ljudi, ves čas pa jih je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na spletu.

SLOVENCI SE REDNO UDELEŽUJEMO KNJIŽNEGA SEJMA 

Javna agencija za knjigo je bila na sejmu prisotna s slovensko nacionalno stojnico. Na sejmu letos sodeluje sedem slovenskih založnikov: Cankarjeva založba in Mladinska knjiga, Založba Pivec, Goga, Miš, KUD Sodobnost International, Malinc ter Beletrina.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\9 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\FOTKA - 7.jpg

Kanadski paviljon s stiliziranimi kanadskimi pokrajinami.

FRANKFURT LETA 2023

Slovenci pa smo glede knjižnega sejma v Frankfurtu, zazrti že v leto 2023, ko bo Slovenija v Frankfurtu častna gostja. Takrat bo dobila tudi svoj paviljon, kar bo odlična priložnost, da se bo država spodobno predstavila in uveljavila pred svetovno knjižno srenjo. Vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel je o tem povedal sledeče:

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\RUPEL.jpg

Dimitrij Rupel

»V bistvu je velik del mojih skrbi trenutno posvečen ravno pripravam na frankfurtsko gostovanje. Manj se torej ukvarjam s preteklostjo in več s prihodnostjo!«  Projekt Slovenija, osrednja gostja knjižnega sejma v Frankfurtumodel trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini bo izvajala Javna agencija za knjigo RS (JAK). Namen projekta je izvedba celovitega in kakovostnega programa dejavnosti, ki bo omogočil postavitev slovenske književnosti in kulture v središče pozornosti obiskovalcev in medijev s celega sveta.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\csm_01-3-Metelkova_c7933c8639.jpg

Javna agencija za knjigo (JAK)

ZAHTEVEN IZBOR KNJIG
Trenutno se na JAK-u pripravljajo na izbor knjig in avtorjev, ki jih bodo predlagali nemškim založnikom. Ta izbor mora biti, kot poudarja Rupel, zanesljiv, hkrati pa mora vsebovati neke obzirnosti do trga, ki mu bodo knjige namenjene. Po načrtih bodo v Frankfurtu predstavili kakih 100 naslovov, prevedenih v nemščino, avtorje bodo povabili k sodelovanju, treba pa je računati tudi na to, da ima frankfurtski sejem omejitve. To pomeni, da vsi avtorji ne bodo enako obravnavani oziroma ne bodo prav vsi doživeli enakega sprejema, ampak bodo posamezni izpostavljeni bolj kot drugi.

»Mislim, da je logično, da bodo med njimi Slavoj Žižek, Drago Jančar, ob njiju pa avtorji, ki spadajo v slovensko klasiko, na primer Vitomil Zupan, Boris Pahor. Gotovo bomo postavili v ospredje tisto, kar Nemci že delno poznajo, seveda pa jim bomo poskusili predstaviti še kaj novega,«je dejal Rupel. Dodal je, da so slovenskim založbam pisali trikrat, odzvale so se tako rekoč vse poglavitne založbe z izjemo nekaterih, ki imajo že same po sebi dovolj stikov v Nemčiji in ne potrebujejo posebne pomoči.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\JANČAR.jpg
Drago Jančar
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\12 - FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM - 2021\PAHOR.jpg
Boris Pahor

Rupel je na koncu še povedal, da je za mednarodno uveljavitev poskrbljeno tudi v osnutku nove resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki ga je ministrstvo v javno razpravo dalo sredi oktobra 2021. 

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo, Mladina, Dnevnik in STA.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MINILO JE 200 LET OD ROJSTVA FJODORJA MIHAJLOVIČA DOSTOJEVSKEGA (1821–1881)

V četrtek, 11. novembra 2021 je minilo 200-let od rojstva enega najpomembnejših svetovnih pisateljev, esejista, prevajalca, novinarja, biografa, publicista in filozofa, ruskega genija Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Bil je izjemen opisovalec ekstremnih človekovih dejanj ali oseb, ki jih je upodabljal kot najgloblje dileme človekove duše in posledice človekovih odločitev.

V literarnem opusu Dostojevskega beremo opise političnih, socialnih in duhovnih razmer v obdobju ruskega imperija, ki se je v 19. stoletju začel spreminjati v temeljih. 

Dostojevski je genialno zaznaval in prikazoval najrazličnejše konflikte, v katerih se je takratni človek znašel z nastopom moderne dobe. Pisateljska kariera Dostojevskega se je začela leta 1844 s prvim romanom Revni ljudje, s katerim je navdušil bralce v Petrogradu, kjer se je šolal na vojaški akademiji. Njegova glavna in najznamenitejša dela pa so nastala v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja. Napisal je devet romanov, številne novele in črtice ter obsežen korpus neleposlovnih besedil. Njegove knjige so prevedene v več kot 170 jezikov. Višek Dostojevskevega ustvarjalnega opusa pa predstavlja tako imenovano peteroknjižje, ki ga sestavljajo sledeči romani: Zločin in kazen (1866), Idiot (1869), Bes (1872), Mladenič (1875) in Bratje Karamazovi (1880). 

Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področje literature kot filozofije. V svojih romanih in drugih delih je raziskoval človeško duševnost v takratni Rusiji. Poglobljeno se je ukvarjal tudi z najrazličnejšimi filozofskimi, svetovno-nazorskimi in religioznimi vprašanji. Zaradi kompleksne psihologizacije njegovih literarnih likov, velja Dostojevski v literarni kritiki za najbolj tipičnega predstavnika psihološkega realizma in za očeta modernega romana. 

Tudi v njegovih ostalih delih, se Dostojevski mojstrsko loteva večnih vprašanj o veri in obstoju Boga. Zato ni čudno, da je, čeprav je bil kot človek precej protisloven in zagrenjen, poglobljeno raziskoval in opisoval svetovnonazorska vprašanja med krščanstvom in ateizmom in drugo…

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\11. NOVEMBRA - 200 - LET ROJSTVA DOSTOJEVSKEGA\3590495_1-1980.jpg

Fjodor Mihajlovič Dostojevski je star komaj šestdeset let umrl v Peterburgu 28. januarja 1881. 

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer in Nedeljski.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NA OBČNEM ZBORU KDSŠ SMO POČASTILI 110-LETNICO ROJSTVA SEVERINA ŠALIJA

V četrtek zvečer, 21. oktobra 2021, je bil v atriju Knjižnice Mirana Jarca 4. občni zbor KDSŠ za leto 2020, kjer smo počastili 110-letnico rojstva Severina Šalija in se poklonili pesniku z bogatim kulturnim programom. Na dogodku smo predstavili tudi zajetno drugo Kroniko 2019–2020 z naslovom Oddaljene bližine.

OBČNI ZBOR KDSŠ

Uvodoma je Franci Koncilija vse prisotne lepo pozdravil in jim zaželel doživetja poln večer. Poudaril je, da nas je epidemija virusa COVID-19 vse zaznamovala na svoj način. Najrazličnejši ukrepi za zajezitev epidemije so nas prisilili, da smo srečanje imeli samo enkrat letno, ko je bil sklican občni zbor in kjer smo predstavili kakšno pomembno knjigo. Tako je bilo tudi letos. Poleg izdajanje knjig pa je po zaslugi Eme Koncilija nemoteno in tekoče delovala tudi spletna stran KDSŠ, za katero že leta dolgo skrbi, tako da je na spletu vedno dovolj svežih kulturnih novic. To pa še ni vse. Če bo na voljo dovolj potrebnega denarja, bo KDSŠ še letos izdalo antologijo poezije in proze članov KDSŠ in drugih simpatizerjev društva. Iz poročila nadzornega odbora pa je bilo razvidno, da je KDSŠ vsako leto svojega delovanja poslovalo pozitivno, kumulativno pa je ustvarilo 1635,36€ presežka prihodkov nad odhodki.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\000 - OBČNI ZBOR KDSŠ - 2021\178A2263.JPG

Tudi iz poročila disciplinske komisije je bilo razvidno, da je KDSŠ delovalo zgledno, s plemenitimi idejami in ob širjenju ljudem prijaznih, sočutnih in navdušujočih kulturnih vsebin. V preteklem letu 2020 je delo KDSŠ potekalo zakonito in brez kršitev statutarnih določil društva.

KULTURNI PROGRAM

Za pester in zanimiv kulturni program v čast 110-letnice rojstva Severina Šalija so poskrbeli kulturniki in glasbeniki. Šalijev sin Cveto je uglasbil dve očetovi pesmi in ju izvedel ob kitari skupaj z Mitjo Simičem, Šalijevo pesem Popotnik, zaljubljen v življenje, kakršen je tudi naslov monografije o Severinu Šaliju, ki je pri KDSŠ izšla pred dvema letoma, pa je občuteno recitiral Tomaž Koncilija. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\000 - OBČNI ZBOR KDSŠ - 2021\178A2204.JPG

Vse to je v dvorani med občinstvom ustvarilo prijetno in nepozabno vzdušje, nastopajoče pa so udeleženci nagradili z dolgim ploskanjem.

Himno nevenljivega upanja

si šepetam na svoji poti

in stvari tega sveta

me imajo rade.

Ker ljubim življenje,

me bo smrt prijazno

sprejela v pozabo.

(Severin Šali, Popotnik, zaljubljen v življenje, odlomek)

PREDSTAVITEV KRONIKE 2019–2020)

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\000 - OBČNI ZBOR KDSŠ - 2021\178A2156.JPG

K prijetnemu vzdušju na Šalijevem večeru je pripomogla tudi predstavitev druge Kronike KDSŠ ODDALJENE BLIŽINE 2019–2020, ki vsebuje domala 700 strani velikega formata. Oddaljene bližine pa niso samo kronika dejavnosti KDSŠ, ampak predstavljajo sistematično predstavitev kulturnih dogodkov v najširšem pomenu te besede. V knjigi so predstavljeni dogodki na Dolenjskem, v Sloveniji in po svetu na področju likovne umetnosti, poezije, literature, religije, glasbe, in drugih področij človekovega ustvarjanja. 

Ko so po končanem dogajanju prisotni odhajali domov, se je tu in tam slišalo: »Takšnega srečanja pa si še želimo!«

Fotografija: Marko Klinc

Avtor: Franci Koncilija

ODSEV VODE V KAMNU

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\ODSEV VODE V KAMNU\DSC_0447.JPG

Kulturni center Janeza Trdine

V sredo, 3. novembra 2021 zvečer, je novomeško Društvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprlo kiparsko razstavo, ki so jo naslovili Odsev vode v kamnu. Umetniški ustvarjalci v kamnu so razstavo pripravili za ozaveščanje javnosti o pomenu zdrave in neonesnažene pitne vode, ki je vir življenja. Dejstvo je, da z naraščajočimi klimatskimi spremembami tudi voda postaja vse bolj ogrožena. 

V ta namen so izdelali vrsto najrazličnejših skulptur, ki ponazarjajo večplastnost pomenov voda, še posebej pitne vode, ki je za življenje ljudi nepogrešljiva. Ustvarjalci so vse to začutili in izrazili v kamnu, ki je v naravi z vodo neločljivo povezan. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\4 - ODSEV VODE V KAMNU\DSC_0465.JPG

Jožica in Rudi Škof

Kulturno dogajanje ob otvoritvi razstave je povezovala Marjanca Trščinar Antić, Sandra Hrovat pa je v imenu društva uvodoma pozdravila okoli štirideset obiskovalcev. Marko Pršina, fotograf, jamar, pevec in recitator pa je z igranjem na kitaro in orglice, občutenim petjem, ter z branjem pesmi Izvir, ki jo je napisal Smiljan Trobiš, vsem prisotnim pripravil duhovno bogat in doživetja poln večer. Ob otvoritvi razstave je društvo izdalo ličen katalog, ki so ga naslovili Odsev vode v kamnu. 

Spremno besedo je napisal Jožef Matijevič, ki je med drugim zapisal:  »Letošnja pregledna skupinska razstava se po vsebini dotika izjemno občutljive in občutene ekološke tematike, s posebnim poudarkom na pomen pitne vode. Skrajno nedopustno je razmišljanje, da smo Zemljo podedovali od naših prednikov, ko ap je neizpodbitna resnica, da smo si jo izposodili od zanamcev. 

Avtorji so s svojimi deli na razstavi dosledno zvesti kamnu, ki zahteva skrbno in dolgotrajno obdelavo, sočasno pa ostajajo zvesti izdelavi malih kamnitih skulptur zasebnega, intimnega značaja. Avtorji se spopada s kamnom lotijo skrbno in pretehtano, pri tem pa dosledno upoštevajo oblikovno in sporočilno plat kiparsko likovne govorice, o čemer nas brez dvoma prepriča smiselni izbor in kakovost izdelanih skulptur.

C:\Users\uporabnik\Pictures\KAMNI V VODI\DSC_0450.JPG

V nadaljevanju otvoritvene slovesnosti razstave je nastopil predsednik društva V KAMNU SKULPTE Stane Jakomin, ki je predstavil izredno uspešno delo društva, vse prisotne je lepo pozdravil in se jim zahvalil, da so prišli in se udeležili otvoritve že pete razstave, ki jo je odprl s prijaznim povabilom na ogled. 

Pripravil, uredil in fotografiral: Franci Koncilija