Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

Vitezinja poezije 2022 je Miljana Cunta

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\4d19fc85-bb1d-4a47-.jpg

Literarna ustanova Pranger je že junija 2022 pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor izpeljala finalni dogodek natečaja za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku – 22. Pesniški turnir, ki je bil letos prvič razpisan v okviru Prangerja. Izmed 126 prispelih pesmi je zmagala mlada pesnica Miljana Cunta s pesmijo Ura in tako postala vitezinja poezije 2022. Za podeljeni naziv je prejela antologijo svetovne poezije Orfejev spev, kovano vrtnico in tisoč evrov.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\FOTKA - 2.jpg

                                    Lutkovno gledališče v Mariboru

Miljana Cunta(1976) je pesnica, prevajalka (angleščina in italijanščina), samozaposlena pa je v kulturi. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Univerzi v Ljubljani, kjer je opravila znanstveni magisterij. Njeni prvi dve pesniški zbirki, Za pol neba (2010) in Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja (2014), sta bili nominirani za osrednje slovenske literarne nagrade in predstavljeni na številnih dogodkih doma in v tujini. Njen pesniški prvenec je bil preveden v italijanščino, posamezne pesmi pa še v angleščino, francoščino, hrvaščino in makedonščino. Tretja pesniška knjiga Svetloba od zunaj je izšla 2018.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\5 - 41 - 50 - UREJENI PRISPEVKI\50 - VILENICA - 2022 - AMANDA\LATVIJKA AMANDA AIZPURITETE - VILENICA 2022\VILENICA - 2022 - AMANDA LATVIJA\VITEZINJA POEZIJE - 2022\miljana-cu-10685836.jpg

Pesnica Miljana Cunta

Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Veronika Šoster je v utemeljitvi izbora vitezinje 2022 poudarila izjemno tankočutnost poetičnih sredstev. V svoji obrazložitvi pa je strokovna žirija zapisala:

»Pesmi Milijane Cunta so pravo darilo času: lahko ga razumemo kot premico, ki se pne v neskončnost in venomer beži od nas, ali ciklično, kot je v krogu razporejena urina številčnica, po kateri tiktakajo kazalci. Cunta v pesem vnaša zgodovino, ki na osebni ravni priča o prehajanju človeka in prednikov, na ravni družbenega konteksta pa tudi o spremembi družbenega sistema ter skupaj z njim človekovega odnosa do lastne eksistence.« Slednje je ubesedeno v prispodobi, pravzaprav v nekakšnem kontrapunktu dveh percepcij časa. V časovni refleksiji, ki prek ure povezuje preteklost in sedanjost, zaustavljeno in pospešeno življenjsko dinamiko, spomin in trajno navzočnost odsotnega človeka, je pomemben tudi prostor. V pesmi so neverjetni detajli in finese, so še zapisali.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

VEČKULTURNOST IN MEDKULTURNOST V SLOVENSKI LITERATURI

Znanstvena monografija prof. dr. Silvije Borovnik se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v sodobni in polpretekli slovenski književnosti. Prvi, analitični del se posveča najprej delu modernih klasikov Dragu Jančarju in Alešu Debeljaku, ki sta v svojih delih veliko pisala tako o slovenski identiteti, kakršna se je oblikovala v zgodovini, kakor tudi o tem, kaj se dogaja s Slovenci v stiku z drugimi narodi in kulturami, še posebno v okviru nove Evropske zveze. Zavzemala sta se za odprtost in spoštovanje različnosti. Monografija se nadalje ukvarja s podobami medkulturnosti v literarnih delih Josipa Ostija, ki se je v Slovenijo preselil za časa vojne v Bosni, polagoma pa je tudi pričenjal pisati v slovenščini. Borovnikovo zanimajo  dvojne literarne in jezikovne identitete, kakršne so poleg Ostija še slovensko-francoska pisateljica Brina Svit, ameriško-slovenska pisateljica Erica Johnson Debeljak, koroška Slovenca Maja Haderlap in Florjan Lipuš, pa tudi avstrijski pisatelj Peter Handke s slovenskimi koreninami, ki svoja identitetna vprašanja vpleta zlasti v novejše literarno delo. 

Naslovnica za Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

               Znanstvena monografija prof. dr. Silvije Borovnik

V poglavju o Almi Karlin, nemško pišoči avtorici iz Celja iz sredine 20. stoletja, pa Borovnikova opozarja na to, da je bil osrednji slovenski prostor dolgo v dvajseto stoletje dvojezičen in da je v slovenskem literarnem kanonu treba upoštevati tudi delo vseh tistih, ki so na tem področju pisali v tujih jezikih. O vseh tovrstnih literarnih fenomenih piše Borovnikova pozitivno in spodbujajoče, poudarja kozmopolitski značaj avtorjev in avtoric ter njihovo zavzemanje tako za spoštovanje lastne kulture in jezika kot tudi kulture in jezika drugega. 

V drugem delu znanstvene monografije avtorica razmišlja o vprašanjih rabe slovenščine na slovenskih univerzah. Odziva se na spolitizirane zahteve po uvedbi angleščine namesto slovenščine v domače predavalnice in zoper to ostro protestira. Dokazuje, da gre za globalni neoliberalni ekonomizem, ki skuša z željo po dobičku izriniti slovenščino kot jezik znanosti in stroke, počasi pa tudi kot jezik vsakdanje komunikacije. V skladu s Firenško resolucijo opozarja, da je treba ohranjati in negovati nacionalne jezike in kulture, saj zgolj raba angleščine ne zagotavlja tudi samoumevnega mednarodnega uspeha in ugleda. Borovnikova se zavzema za sporazumevanje tudi v drugih evropskih jezikih in za prevajanje iz različnih, zelo bogatih nacionalnih jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Borovnikova piše na osnovi lastnih izkušenj z večkulturnostjo in večjezičnostjo, saj je od začetka svoje poklicne poti pa do danes veliko časa preživela na tujih univerzah, kjer je bodisi študirala bodisi predavala.

Fotografije so s spleta.

Vir: Univerza v Mariboru – Univerzitetna založba

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MONOGRAFIJA O INDIJSKI BHAGAVADGITI

C:\Users\uporabnik\Pictures\KAMNI V VODI\nina-petek-marko-golja-980x551.jpg

Filozofinja dr. Nina Petek iz Mežice

Pri mariborski založbi Pivec je jeseni letos izšla znanstvena monografija o staroindijski pesnitvi Bhagavadgita z istoimenskim naslovom ter podnaslovom Onstran vezi, tostran svobode.  Avtorica je Korošica, dr. Nina Petek iz Mežice, ki je zdaj zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava azijske filozofije, religije in kulture, prevaja pa tudi iz sanskrta v slovenščino.

»Gre za zelo kompleksno delo, ki je povrhu tudi po uredniški in založniški plati narejeno, kot se spodobi«, je na predstavitvi knjižne novitete v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah poudarila Milena Pivec, direktorica in odgovorna urednica založbe Pivec. Po njenih besedah lahko delo, ki obsega več kot 380 strani, zaradi zelo tekočega jezika beremo tudi »neznanstveno«, in sicer samo dele, ki nas privlačijo. 

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita; Onstran vezi, tostran svobode, objavljeno pri Založbi Pivec, bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. 

image

Milena Pivec in dr. Nina Petek med pogovorom o monografiji.

Avtorica je pojasnila, da so jo med študijem bolj kot azijske, zanimale druge filozofske smeri, a je za doktorski študij po nasvetu mentorice Maje Milčinski izbrala prav hinduistično knjigo Bhagavadgita, ki ima 700 verzov. 

image
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MONOGRAFIJA O INDIJSKI PESNITVI BHAGAVADGITI\1620646587.png

Knjiga, ki je sestavni del zelo dolgega staroindijskega vojnega epa Mahabharata, je bila že leta 1785 prevedena v angleščino in vse od takrat je navduševala filozofe, tudi Kanta in Hegla, ne nazadnje so jo prebirali in dojemali kot oazo sredi izgubljenega sveta tudi slovenski hipiji. 

C:\Users\uporabnik\Pictures\KAMNI V VODI\hara krišna.jpg

Velja za enega najpomembnejših del indijske filozofsko-religijske dediščine. Kot je še pojasnila, je pomembno z vidika akademskih študij in laično, kot poseganje v samo družbeno realnost Indije, saj je ljudem pojasnila, zakaj opraviti, kar je treba, to pa je zelo osvobajajoče. Kot pravijo v založbi, temeljita in poglobljena študija osvetljuje najrazličnejše dimenzije kompleksnega razmerja med dharmo in mokšo v Bhagavadgiti. Podnaslov monografije pa razkriva, da je, kot pravi avtorica, Bhagavadgita pravzaprav klic v družbo nazaj iz askeze oziroma iz onkraja, saj se človek lahko osvobodi le tako, da deluje kot bitje v družbi in izpolnjuje svoje obveznosti.


Pesnitev vsebuje še druga vprašanja o človekovem bivanju ter nauke o etiki, metafiziki in jogi. Izid monografije Bhagavadgita. Onstran vezi, tostran svobode, ki je izšla v 300 izvodih, je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAŠA ČLANICA KDSŠ REZKA POVŠE IZDALA NOVO KNJIGO – ŠOPEK ZA JULIJO

V začetku julija 2022 je v samozaložbi izšla nova pesniška zbirka naše članice, pesnice Rezke Povše, ki jo je naslovila Šopek za Julijo. Pred to knjigo je že izdala knjižni prvenec Govoreči kamni (1998), Drobtinice (2001), Razsutje jesenskih rož (2008) in druge. 

Rezka Povše piše tudi črtice in haikuje in je bila soustanoviteljica literarne sekcije Snovanja pri Društvu upokojencev Novo mesto. Za dolgoletno delo na različnih področjih kulturne dejavnosti je prejela številna priznanja. Veliko bere in rada piše pesmi, predvsem za svojo dušo, ker ji te pomagajo prebroditi vsakodnevne življenjske tegobe.

https://www.kamra.si/wp-content/uploads/2021/01/IMG_0970_20160819_092505-350x233.jpg

Gradič Neuhof

V uvodu pesniške zbirke Šopek za Julijo je pesnica Rezka Povše zapisala, da je v srednji šoli rada prebirala pesmi dr. Franceta Prešerna in tako globlje spoznala tudi njegovo muzo in neuslišano ljubezen – Primičevo Julijo. Iz spominov na tiste čase je tako nastal osnutek ciklusa pesmi Cvet za Julijo, ki ga je v končni obliki naslovila Šopek za Julijo. Rezka je še zapisala, da kadar življenje ni prijazno z njo, takrat najde duševni mir v pisanju pesmi. V mislih pa si neznansko želi, da bi Julijin gradiček Neuhof  pri novomeški bolnišnici, kmalu postal prostor za domovanje in ustvarjanje umetnikov novomeškega kulturnega prostora. Tisti, ki beremo, pišemo in sanjamo, nosimo v srcu cvetje, je še zapisala Rezka Povše.

Fotografije so s spleta.

Vir: Spremna beseda pesniške zbirke

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ALMA SOUVAN, MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN

Almo Souvan, poročeno Urbanc, je leta 1912 naslikal Ivan Vaupotič.

Almo Souvan je leta 1912 naslikal Ivan Vaupotič. 

Bogata meščanka Alma Souvan, poročena Urbanc, je bila potomka premožne ljubljanske trgovske družine, v katero se je nesrečno in neuslišano zaljubil slovenski pesnik Josip Murn Aleksandrov in je bila tudi njegov navdih. V mladosti jo je portretirala Ivana Kobilca, kasneje tudi Ivan Vavpotič.

Alma Souvan se je leta 1880 rodila kot peti otrok trgovca Ferdinanda Souvana in matere Rozalije, pevke in igralke. Bili so najpremožnejša družina v Ljubljani, imeli so trgovino z oblačili in lastno manufakturo. Starša sta se kasneje ločila, oče pa je kupil posestvo v Volčjem Potoku.  Alma Souvan se je v slovensko literarno zgodovina zapisala kot neuslišana Murnova ljubezen, v katero se je pesnik zagledal še zelo mlad in nepoznan. Murn se je v salonsko družbo vključil šele s posredovanjem Franje Tavčar, Almo Souvan pa je mladi pesnik, ne da bi z njo govoril, opazoval v gledališču, ponoči pa je hodil gledat v njeno okno ter ji posvetil cikel pesmi Noči, ki so izšle v almanahu. Z enosmerno ljubeznijo je mladi pesnik, kot je zapisal njegov sodobnik, literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, doživel »bankrot sanj«. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\33 - MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\33 - MURNOVA NEUSLIŠANA LJUBEZEN\FOTKA - 3.jpg

Leta 1903 se je Alma Souvan poročila s Francem Urbancem, ki je izhajal iz prav tako zelo premožne ljubljanske trgovske družine. Njegov oče je leta 1903 zgradil veliko stavbo, prvo veleblagovnico v Ljubljani, ki se je dolgo imenovala Centromerkur, danes pa je tam Galerija Emporium. Alma in Franc Urbanc sta imela tri otroke, dva sta umrla na pragu mladosti, Alma pa leta 1964.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

LETOŠNJO NAGRADO NOVO MESTO JE PREJEL FRANCI NOVAK

Na novomeškem gradu Grm so v petek, 26. avgusta 2022, na osrednjem dogodku festivala Novo mesto Short že šestič po vrsti razglasili dobitnika nagrade Novo mesto za najboljšo zbirko kratkih zgodb v preteklem letu. Letošnji nagrajenec je postal pisatelj in pesnik Franci Novak z zbirko, ki jo je naslovil Obvoz. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\38 - NAGRADA NM - FRANCI NOVAK\20220826_26560_000.jpg

                         Župan mag. Gregor Macedoni z nagrajencem

V utemeljitvi je žirija, ki so jo sestavljali predsednica Maja Šučur ter člana Robert Kuret in Muanis Sinanović zapisala: »Izrazito lirična pisava Francija Novaka gradi svetove, ki so oddaljeni in prepoznavni obenem, pravzaprav so dvojniki naših svetov in njihova ogledala. Čeprav njihova magičnost zajema impresije lokalnih delavskih, predmestnih in ruralnih miljejev, ki jih skozi zgodbe uzremo na povsem nepričakovane načine, v nihanju med budnostjo in blodnjavostjo vzpostavljajo lastne fizikalne zakone.« Po oceni žirije gre za zbirko, ki jo jezik neposredno zanima, njen slog pa je »razmeroma preprost, poln obeta komaj izgovorljivega, vendar ritmizirano čuten; mestoma se zdi skoraj metrumski in taktilno oprijemljiv.« Prav s tem pa avtor prepričljivo zaokroža svojo zbirko kratkih zgodb, ki se umešča v linijo poetične proze, a jo avtorjev prepoznavni glas – brez špekulacij ali kakršnih koli obvozov – vztrajno približuje tudi širšemu bralstvu«, so sklenili žiranti.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\38 - NAGRADA NM - FRANCI NOVAK\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\38 - NAGRADA NM - FRANCI NOVAK\66012331.jpg

Dobitnik nagrade z nominiranci

Žirija je letos obravnavala okrog 60 domačih kratko-proznih zbirk z letnico 2021, strožje zvrstno in kakovostno vrednotenje pa jih je prestalo približno dvajset. Te najpogosteje odpirajo eksistencialna vprašanja, pri čemer se ukvarjajo zlasti z medsebojnimi odnosi in izkušnjo osame, ne-pripadnosti in tujstva, nekatera dela ponujajo nostalgičen pogled v enkrat čarobno, drugič težkih preizkušenj polno polpreteklost, spet tretja slutijo tehnokracijo prihodnjih časov. Kot so pojasnili na založbi Goga, ki organizira festival, je žirija iskala čim bolj heterogeno napisane zbirke, ki jih ob aktivnem soočanju s sodobnim vsakdanjikom zaznamujeta zlasti močna atmosfera in slogovna nekonvencionalnost, ki v bralcu bolj kot občutek harmoničnosti zbujata nemir ter željo po spremembi.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

AVSTRIJSKI ČASTNI DOKTORAT SLOVENCU FLORJANU LIPUŠU

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 1.jpg
Florjan Lipuš
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 2.jpg
Maja Haderlap

Slovenski zamejski pisatelj Florjan Lipuš je v petek, 24. junija 2022, prejel naziv »častni doktor« univerze v Celovcu. Pred njim so ta častni naziv prejeli zamejska pisateljica Maja Haderlap, o čemer smo na spletni strani KDSŠ že poročali, avstrijski pisatelj slovenskega rodu Peter Handke, Josef Winkler in dramatik Peter Turrini. Pred tem je Florjan Lipuš leta 2018 prejel veliko avstrijsko državno nagrado, predsednik republike Slovenije Borut Pahor pa je Lipuša leta 2019 odlikoval z zlatim redom za zasluge. Na slovesnosti je častni doktorat univerze v Celovcu prejel tudi avstrijski filozof, književnik in literarni kritik Franc Schuh.

Slovensko koroško leposlovje je s Florjanom Lipušem dobilo ustvarjalca, ki mu je v marsičem odprl nove horizonte. Vsebinsko jedro njegove poezije, dramatike in predvsem proze je sicer še vedno slovenska koroška zamejska problematika, ki pa je ne vidi tradicionalno in je ne rešuje z narodnoobrambnimi in narodnospodbudnimi besedili. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\FOTKA - 1.jpg
Univerza v Celovcu
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\94fbb0aadb841f315d27-borut-pahor-in-florjan-lipus.jpeg
Prejem zlatega reda za zasluge   

Florjan Lipuš se skoraj bolj kot s ponemčevanjem ukvarja s slovensko politično, kulturno in duhovno majhnostjo, celo mizerijo in poniglavostjo. Odpor proti nemškemu raznarodovanju in proti problematičnim stranem koroške slovenske stvarnosti sta zanj osnovna pogoja za ohranitev naroda in posameznika. S svojimi izrazito modernističnimi literarnimi deli je na nek način odprl pot modernim literarnim tokovom tudi v matični domovini.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

MLADINSKA KNJIGA JE IZDALA SVEŽENJ OTROŠKEGA LEPOSLOVJA

V Mladinski knjigi so s svežnjem izvirnih in prevodnih novosti otroškega leposlovja poskrbeli za pester zaključek poletnih počitnic in začetek novega šolskega leta. Pisatelji Boštjan Gorenc – Pižama, Nina Kokelj, Majda Koren, Jelena Isak Kres in Jana Unuk najmlajše bralce skupaj z ilustratorji Igorjem Šinkovcem, Tanjo Komandina in Mašo Kozjek popeljejo v domišljijski svet pasjih pustolovščin, podvodnega sveta, ugankarstva in barvnih atmosfer.

Zbirka Čebelica je najstarejša slovenska knjižna zbirka, ki bo drugo leto v okviru Mladinske knjige praznovala sedemdeseto obletnico delovanja. Do sedaj je v tej zbirki izšlo že več kot štiristo knjig, namenjenih prav vsakemu otroku. Mladinska knjiga v Ljubljani je tako s svežnjem nove literature za najmlajše bralce poskrbela, da se otroci v prostem času ne bodo dolgočasili, ampak bodo s kakovostnimi knjigami lahko burili svojo domišljijo…

Priljubljeni otroški pisatelj Boštjan Gorenc – Pižama je napisal že tretjo slikanico za otroke, ki jo je naslovil Si že kdaj jezdil morskega konjička? v kateri bodo otroci poleg domišljijskega morskega sveta lahko spoznavali tudi živalsko kraljestvo.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 2.jpg
Boštjan Gorenc – Pižama                                      
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 3.jpg

Avtorica Majda Koren pa v slikanici Čarobna kost odpira svet, podoben namizni igri, v kateri spremljamo prigode pasjega protagonista. Vse skupaj pa je s prisrčnimi ilustracijami opremila Tanja Komandina. 

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 2.jpg
Pisateljica Majda Koren
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\FOTKA - 3.jpg

V svežnju poletnih izdaj pa založba Mladinska knjiga predstavlja tudi slikanici Hudobci  ter Žiga in njegova najljubša knjiga, ki ju je prevedla Nina Dekleva. V knjigi Hudobci spremljamo pogumno deklico, ki je smešni in nerodni hudobci ter čarovnica nikakor ne uspejo prestrašiti, saj jih s svojo otroško dobroto popolnoma razoroži. Druga knjiga pa govori o Žigovih pustolovščinah, kjer gre za bralno spodbudo otrokom.  

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\MLADINSKA LITERATURA ZA NAJMLAJŠE\NINA DEKLEVA.jpg
Nina Dekleva

Založba Mladinska knjiga prav tako predstavlja izvod Repe velikanke, Tolstojevo rusko pripoved, ki jo je v slovenščino prevedla Janja Unuk, z ilustracijami pa jo je opremila Maša Kozej.

Mladinski knjigi velja pohvala za tako obširno in zanimivo bralno ponudbo za otroke.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ZAMOLČANA SLIKARKA BARA REMEC (1910–1991)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\Bara_Remec - SLIKA NJE.jpg
Slikarka Bara Remec
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\L_bararemec-breznaslo.jpg

Akademska slikarka Bara Remec je v svojem življenju ustvarila izjemen umetniški opus v različnih slikarskih tehnikah, njena dela pa so bila razstavljena na razstavah v Argentini, Ameriki, Kanadi, Evropi in v Sloveniji. Po osamosvojitvi so bila leta 1991 njena dela predstavljena tudi na dveh razstavah v Ljubljani.  Z njenimi risbami so opremljene številne knjige v slovenski bibliografiji.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\bara_remec.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\2 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\12 - GLEDALIŠČE ZA OTROKE\PREPOVED ABORTUSA V AMERIKI TUDI V LIKOVNI UMETNOSTI\SALLY ROONEY\ROMAN -  DEKLE-ŽENSKA\BARA REMEC, SLIKARKA SINJIH O\prenos (1).jpg

Slikarka in ilustratorka Bara Remec se je rodila 12. januarja 1910  v Ljubljani. Diplomirala je na likovni akademiji v Zagrebu v času, ko je bil rektor znameniti kipar Ivan Meštrović. Ob koncu vojne se je umaknila na Koroško in leta 1948 prišla v Argentino. Pri Slovenski kulturni akciji je dala pobudo za ustanovitev Umetniške šole, na kateri je tudi poučevala. Bara Remec je imela prvo razstavo v Jakopičevem paviljonu maja 1939 v Ljubljani. Na njej je predstavila petindvajset oljnih slik ter nekaj grafik in risb. Obiskovalci so si lahko ogledali portrete, krajine in tihožitja v duhu postimpresionizma in barvnega realizma. Sočasno se je razvijala tudi kot ilustratorka. Pri tem je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš. Sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodnih del Tineta Debeljaka iz različnih slovanskih jezikov. Bara Remec je predvsem prepoznavna po svojih slikarskih delih (velika olja, akvareli) ter grafiki (risbe, lesorezi in linorezi), manj pa jeznana njena mala plastika, oblikovana v keramiki. Poglavje zase in še neobdelano področje njenega opusa pa so neštevilne male risbe in akvareli v velikosti razglednic, katere je darovala svojim sorodnikom in znancem ob raznih priložnostih, prav tako njeni ekslibrisi. Kot je bil samosvoj njen karakter, je dokaj poseben tudi izrazni slog njene umetnosti.

Bara Remec  - La banda okoli 1973 (foto: ARO)

O njenem življenju in delu je bil v letih 1998−2000 posnet dokumentarni film z naslovom Slikarka sinjih oči. Scenarij je napisal Zorko Simčič, režijo pa izvedla Vanda Brvar. Film, ki traja 50 minut, je bil izveden v koprodukciji podjetja Profocus iz Maribora in TV Slovenija.

Bara Remec je umrla 1. marca 1991 v San Carlos de Bariloche v Argentini.

Fotografije so s spleta.

Vira: Družina in s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Avtobiografija kardinala Franca Rodeta

V sredo, 22. junija 2022, zvečer  je Celjska Mohorjeva družba kot izdajateljica v Domu sv. Jožefa Celje predstavila knjigo em. kard. dr. Franceta Rodeta Vse je dar – Spomini. To je knjiga spominov tretjega slovenskega kardinala in 33. ljubljanskega škofa, ki ima kar 716 strani, na katerih pripoveduje o njegovi vijugasti poti skozi življenje.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 2.jpg
https://katoliska-cerkev.si/img/news/2022/06-jun/cc6c5f16f7b5ec2533987a4f43e70ecd8f86f2ee.jpg

Gre za interakcijo z več kot 1.600 osebnimi imeni in ni samo obračun z avtorjevim življenjem in delom, ampak tudi pronicljiv dokument časa in prostora tako slovenskega kot svetovnega družbenega in cerkvenega dogajanja zadnjih osmih desetletij. O svoji knjigi je na predstavitvi kardinal Rode spregovoril v pogovoru s frančiškanom prof. dr. Edvardom Kovačem, večer pa je povezovala dr. Tanja Ozvatič.

Kardinal Rode je na predstavitvi dejal:» Pokažem se tak, kot sem: z živim in dejavnim spominom na mladostno prebujenje pod Južnim križem z razkošjem francoske kulture, z avguštinovskim odkritjem Boga kot lepote in pojmovanjem Cerkve kot prostora svobode! Zgodba se lahko bere s simpatijo ali se z odporom zavrne, kar je povsem razumljivo. Stari francoski pregovor pravi – nisem zlatnik, da bi vsem ugajal!« Pri pisanju je imel pred očmi prijaznega, ideološko neobremenjenega in zrelega bralca, a ne bo se čudil niti nizkim udarcem, puritanskim obsodbam in farizejskim zgražanjem.

Sedeminosemdesetletnemu kardinalu Francu Rodetu, avtorju številnih knjig, znanstvenih razprav in esejev, se je z izdajo avtobiografije uresničila prava priložnost, da se je izpovedal o svoji nenavadni vijugasti poti skozi življenje.Prva tretjina knjige zajema čas do vrnitve iz Argentine v Slovenijo, pri tem pa veliko strani nameni prav svojim srečanjem in doživljanjem posameznih sodobnikov in temam, ki so pred leti odmevale tudi v javnosti. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 4.jpg

Kot pravi urednica pri Celjski Mohorjevi družbi dr. Tanja Ozvatič, je knjiga pričevanje svetovljana o globoki ukoreninjenosti v slovensko zemljo, je odkrito razgaljanje mladostnih sanj, hrepenenj, zahtevnosti do samega sebe, ki je verjetno odgovor na imanentno dano stremljenje k veličini in junaštvu. Urednica je prepričana, da bodo bralca presenetili avtorjeva osupljiva literarna moč, razgledanost v literaturi, glasbi in umetnosti nasploh ter odkritost, s katero Rode razgalja nekatera svoja najgloblja doživetja, tudi čisto posvetna, za katerimi pa vedno išče izraz božje ljubezni in najvišje lepote.

Franc Rode si na koncu knjige zastavi več vprašanj: »Kaj sem hotel? Kaj sem iskal? Kaj me je gnalo v življenju?« Odgovori si, da so to bile veličina, lepota, radost, svoboda, skratka, polno in bogato življenje. To so bili trenutki svetle radosti, izjemno občutje bivanja kot daru in svobode, milosti čistega prijateljstva in obdobja neizrazno lepe božje bližine… Vendar vse to bolj kot privid in slutnja. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJWENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\1 - OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\2 - UREJENI PRISPEVKI\7 - AVTOBIOGRAFIJA - RODETA\FOTKA - 6.jpg

Kardinal dr. Franc Rode

Njegova zgodba je dejansko zgodba popotnika, ki je iskal in tipal za nedosegljivim.

Fotografije so s spleta.

Vir: Družina, Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija