ŽIVEL, OLIMPIONIK LEON ŠTUKELJ!

Fotografija panoja na Glavnem trgu

Zgodovina se ponavlja. Tako kot se je zgodilo v Novem mestu na Glavnem trgu pred sto leti, natančneje 26. julija 1924, ko se je Leon Štukelj vrnil iz Pariza z dvema zlatimaolimpijskima medaljama, se je na istem mestu ponovilo letos 9. julija 2024. Ko so pred sto leti Leona Štuklja njegovi sokolski prijatelji dobesedno prinesli z železniške postaje v Bršljinu pred novomeško mestno hišo, je takratni župan Josip Režek vzkliknil: »Ave, triumphator!« Z istimi besedami je sto let pozneje sedanji župan Gregor Macedoni zaključil svoj nagovor in odprl razstavo Od Pariza do Pariza, ki jo je Dolenjski muzej na ogled postavil na panojihna Glavnem trgu. 

Juan Antonio Samaranch

Mnogi Novomeščani pa se še spomnijo, da je bilo enako slovesno pred novomeškim rotovžem tudi ob praznovanju 100. rojstnega dneva našega rojaka Leona Štuklja. 12. novembra 1998 je Leona Štuklja na balkonu rotovža z besedami Ave, triumphator pozdravil prvi župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija v družbi J. A. Samarancha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Torej, letos mineva sto let, odkar so v Parizu potekale olimpijske igre, na katerih je Novomeščan Leon Štukelj prejel svoji prvi dve zlati olimpijski medalji. V okviru Novomeških poletnih večerov 2024 je Knjigarna Goga v sodelovanju z Dolenjskim muzejem organizirala pogovor novinarja Igorja E. Berganta s Štukljevim naslednikom Mirom Cerarjem o pomenu olimpijskih iger in njihovem spreminjanju skozi čas.

E. Bergant v pogovoru z Mirom Cerarjem, Foto: Igor Vidmar

Pogovor Igorja E. Berganta z najuspešnejšim slovenskim telovadcem Mirom Cerarjem, ki se je odvijal 9. julija letos pred rotovžem v prisotnosti številnih Novomeščanov in drugih ljubiteljev gimnastike, sta poleg razstave Od Pariza do Pariza dopolnila nastop deklet Gimnastičnega društva Novo mesto in premiera dokumentarnega filma Klemna Dvornika z naslovom Mnogoboj Leona Štuklja. V filmu novomeškega režiserja Klemna Dvornika se je športni pedagog prof. dr. Ivan Čuk sprehodil skozi prostor in čas, ki ga je zaznamoval Leon Štukelj.

Skrivnost svojega vitalnega in dolgega življenja je Leon Štukelj razkril novinarju Frančku Jauku v dokumentarnem filmu Leon Štukelj, legenda slovenske gimnastike. Med drugim je povedal: »Glavni, po mojem, je gen, tista celica, ki sem jo prinesel na svet, ki so mi jo dale rojenice v zibelko …Čez dan se tudi večkrat dvignem na krogih, ki jih imam med vrati, da si malo ramensko muskulaturo in lahti krepim. Večkrat delam prednos, pač tako, mimogrede, nič kaj sistematično.«

Olimpionik Leon Štukelj

Štukljeva moč pa ni bila samo v mišicah, ampak tudi v značaju. Bil je pogumen, odločen, vztrajen, rad je imel ljudi in vse lepo, znal je pozabiti, odpustiti in upati. Leon Štukelj se je srečeval s številnimi najvidnejšimi svetovnimi osebnostmi, še posebej po letu 1991, po nastanku samostojne slovenske države. Kljub visoki starosti je s svojo neizmerno življenjsko energijo, z dobro voljo, s ponosom in potrpežljivostjo, z bistrimi mislimi in iskrivostjo deloval kot najvidnejši in najuspešnejši ambasador naše takrat mlade države.

V intervjuju za Vaš kanal je Leon Štukelj 1998. leta omenil, da se veseli, da bo praznoval 100-letnico rojstva v rodnem mestu: » Novo mesto je mesto, ki ga imam še vedno v srcu, tako kot nobeno drugo. Tu sem preživljal otroška leta in leta zlate mladosti, maturiral in po diplomi služboval kot sodnik.«

Novo mesto pa je svojemu rojaku izrazilo svoje spoštovanje in občudovanje in se mu poklonilo z mnogimi prireditvami, razstavami v Dolenjskem muzeju,  s  športno dvorano, spomenikom na križišču v Kandiji, kjer je bil nekoč doma, s Štukljevo brvjo preko reke Krke, s cesto v Gotni vasi, ter s kipcem z njegovo podobo, namenjenim najboljšim športnikom v občini.

Fotografije so s spleta, avtorja nekaterih pa sta Igor Vidmar in Franci Koncilija.

Uredila in pripravila: Marjana Štern