Arhiv Značk: predstavljeno

Naša članica, pisateljica Ivanka Mestnik, je praznovala častitljivo 88. obletnico rojstva

V sredo, 11. maja 2022 je naša draga pisateljica in članica Kulturnega društva Severina Šalija Ivanka Mestnik žarela od veselja in ponosa. Ustvarjalci projekta Krka, zelena žila do srca so v čast njenega 88.  rojstnega dne v njeni rojstni Drašči vasi, poleg Hiše kulture in nature, v kateri je nadvse zanimivo urejena Ivankina spominska soba, pripravili že 3. srečanje s pisateljico, ki s svojimi knjigami navdušuje staro in mlado.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 2.JPG
Hiša kulture in nature
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\DSC_0304.JPG
Množica Ivankinih prijateljev 

Koordinatorici projekta Nevenka Kulovec in Slavka Vidic sta s pomočjo prizadevnih mentoric in ravnateljic nekaterih dolenjskih osnovnih šol pripravili lep suhokranjski praznik. Pester in bogat kulturni program je kot prava profesionalka povezovala Dragica Šteh, učiteljica matematike na OŠ Zagradec, ki je tudi odlična pesnica in kulturnica.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0302.JPG
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0309.JPG

Odlomka iz Ivankinih najljubših knjig Izleta na modri planet in iz Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča

Številni Ivankini prijatelji smo na prelep pomladni dan, » bil je kot iz čistega srebra ulit «, v zelenem okolju dolenjske lepotice Krke uživali ob prikazih ustvarjalnosti in poustvarjalnosti suhokranjskih učencev OŠ Žužemberk – PŠ Šmihel in OŠ Zagradec ter OŠ Drska iz Novega mesta. Še posebej so nas navdušili igrani dramski prizorčki iz Ivankinih mladinskih knjig Izlet na modri planet in Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Mene se je najbolj dotaknil zaigrani odlomek iz knjige Izlet na modri planet, ker me je spomnil na čase, ko smo z učenci na OŠ Grm brali to knjigo, se ob njej učili o vsem, kar je povezano s cerebralno paralizo, za zaključek projekta pa pripravili še posebno številko Najče, šolskega časopisa.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 6.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 7.jpg

Ivanko so tega lepega pomladnega dne s svojo prisotnostjo razveselili tudi Sončki, člani Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, s svojo pozornostjo pa navdušile tudi njene prijateljice, ki jih povezuje Parkinsonova bolezen, ki muči tudi njo, ampak se ji ne da, saj še kar naprej snuje nove ideje. Pravo težo so imele Ivankine besede o tej bolezni ter o ljubezni do rojstnega kraja in ljudi. Njena volja in pogum naj bosta vzgled mlajšim in najmlajšim!

Dogodek je popestril tudi žužemberški župan Jože Papež, ki je poleg čestitk in dobrih želja ob Ivankinem jubileju poudaril pomen čistega okolja in razvoja Suhe krajine ter povezovanja mlade in stare generacije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 8.JPG
Društvo za cerebralno paralizo  
Župan Jože Papež

Slikar Jože Kumer, ki je bil tudi prisoten, ni povedal nič, ker je že vse povedal s svojimi vrhunskimi ilustracijami v Ivankinih knjigah, žal pa so bili odsotni mnogi Ivankini podporniki, ki jim je hvaležna, za kar je tudi javno izrazila svojo zahvalo. Pisateljica Ivanka Mestnik je tudi članica našega kulturnega društva (KDSŠ) in je z našo podporo izdala dve svoji knjigi, na kar smo ponosni. Iz srca ji čestitamo ob življenjskem jubileju in za njen bogat knjižni opus!

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\ivanka-mestnik.jpg

Spominska soba Ivanke Mestnik

V njeni spominski sobi je obiskovalcem na ogled fotoalbum z naslovom Moja dela v sliki in besedi. To novo knjigo s fotografijami je posvetila svojima cenjenima profesorjema Karlu Bačerju in Marjanu Dobovšku, za njen izid pa je poskrbel Tomaž Grdin.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0328.JPG
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0330.JPG

                                           Foto album Ivanke Mestnik

Od mladih pričakujemo, da bodo še naprej pridno ustvarjali, poustvarjali in raziskovali ter se veselo družili in povezovali, tudi s starejšo generacijo.Ivanki Mestnik pa želimo, da bi radoživo in s čim manj tegobami dočakala 4. srečanje v projektu Krka, zelena žila do srca!

Besedilo: Marjana Štern

Zbral, uredil in fotografiral: Franci Koncilija

Skrivnost bivanja v Kovačičevi knjigi Etos prihodnosti

Katoliški kritični intelektualec Peter Kovačič Peršin je napisal novo zanimivo knjigo Etos prihodnosti, ki je izšla že leta 2021. To je eno redkih del slovenske personalistične filozofije, katere glavni predstavnik je bil že pred drugo svetovno vojno pisatelj in pesnik Edvard Kocbek (1904 – 1981).  Kovačič je prepričan, da katoliška verav sedanjem času s svojim tradicionalnim načinom oznanjevanja evangelija nagovarja vedno manj ljudi. Prav takoje Peter Kovačič prepričan, da se je še posebej v današnjem, tako negotovem času potrebno srečavati v nekem univerzalnejšem prostoru, v svetovnem etosu, ki za temelj predpostavlja svetovni mir. 

V tem smislu opazimo tudi osebno perspektivo avtorja, ki si zasluži vse spoštovanje zaradi vztrajanja v tej družbeni drži, posebej v Sloveniji, kjer je personalizem zaznamovan z družbeno in osebno zgodbo Edvarda Kocbeka in je bil glede na tradicijo krščanskega socializma popolnoma odrinjen na rob družbenega dogajanja, še posebej v socialističnem povojnem obdobju, hkrati pa tudi nikoli prav sprejet v katoliškem okolju. Peter Kovačič Peršin si spoštovanje zasluži tudi zaradi neutrudnega plavanja proti toku postmoderne in od neoliberalizma poškodovane sodobne civilizacije.

C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\Hans .jpg

Švicarski teolog in filozof Hans Küng

Drugi zorni kot pa je ta, da avtor vsemu nasprotovanju navkljub v knjigi Etos prihodnosti nadaljuje in avtorsko oplemeniti idejo znanega švicarskega teologa Hansa Künga (1928 – 2021), avtorja tako imenovanega Weltethosa (svetovne etike). Peter Kovačič Peršin potrebo po religiozni odprtosti v moderne dileme sveta opremi s programskim prepričanjem o rešljivosti sveta le v polju univerzalno osvetljenega duha miru in sprejemanja različnosti. Kovačič je prepričan, da je etos prihodnosti možno doseči samo na podlagi strpnosti, živega in dejavnega ekumenizma, odprtosti, spoštovanja in sožitja med ljudmi, kar vse temelji na skupnem imenovalcu personalizma, kot ga je v svoji teoretični oddaljitvi od Hegla in Kanta z eksistencializmom zaznamoval danski filozof Søren Kierkegaard  (1813 – 1855), kasneje pa še Edvard Kocbek.

C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\Kierkegaard.jpg
Søren Kierkegaard         
C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\Kocbek.jpg
Edvard Kocbek

Izhodišče takega pojmovanja je seveda mogoče, če se v središče postavi »vprašanje človeka«. Gre za vprašanje, ki je na moderen način v filozofiji znanosti postalo aktualno z Immanuelom Kantom. Vse skupaj se je poslej razvijalo v posebno racionalno nastavljeno antropologijo, ki pa, kot avtor poudari z referenco na Martina Bubra, »ne zajema celotnega človeka«. Izhodišče Bubrovega dvoma o zadostnosti kantovske antropologije Petra Kovačiča pelje do ugotovitve Maxa Schellerja, ki je zapisal, da človek v nobenem obdobju sam sebi še ni bil tako problematičen, kot je v sedanjosti.To se kaže v novem obzorju mišljenja, v novem pojmovanju človeka, »ki ga sodobne naravoslovne in tudi že humanistične znanosti razumejo kot bitje, ki ga je mogoče povsem razložiti brez preostanka skrivnosti bivanja«. Še drugače povedano, uveljavlja se pojmovanje, ki človeka ne predvideva več toliko kot bitja svobode, sposobnega preseganja bioloških in zgodovinskih determinant, temveč predvsem kot bitje v posebni obliki biološko tehnološkega obstajanja. Scheller tako pojmovanje imenuje zatemnitev celovite podobe o človeku!

Ključ definicije človeka je namreč v tem, da je človek bitje preseganja, torej transcendence, vrata »večnosti« pa si odpira po »moralni uzavestitvi«, v zmožnosti duhovnega ozaveščanja. Zato je človek po eni strani bitje svobode, po drugi pa nujnosti. Je bitje narave, hkrati jo presega. Tako Peter Kovačič, avtor knjige Etos prihodnosti, vpelje tezo o človeku, ki ni le bitje zase, temveč je tudi znotraj duhovne bitnosti za drugega. Kot osnovno lastnost biti človek avtor poudari Kierkegaardovo misel, kjer gre za preseganje samega sebe in vstopanje v bivanje za drugega. Kierkegaard je v svojo eksistencialistično teorijo vstopil prek kritike Hegla in Kanta in zdi se, da je tak pristop blizu tudi Kovačiču Peršinu. 

V mrku vrednot, zapiše Kovačič Peršin, se je treba zateči k miru kot stanju duha in ključu vrednot proti surovosti ideoloških nagovorov in izključevanja. FOTO: Ints Kalnins/Reuters

V mrku vrednot, zapiše Peter Kovačič, se je treba zateči k miru kot stanju duha in ključu vrednot proti surovosti ideoloških nagovorov in izključevanja. 

Gre za notranji imperativ etičnosti, po kateri človek »postaja to, kar postaja«, torej za nekaj, kar presega »racionalistično utemeljevanje«.V sodobnem času se zaradi kontroverznosti modernosti odpira prostor za nov etos sobivanja, za počlovečenje človeka. Tako gre Etos sobivanja v preseganje moralnega funkcionalizma, etiki pa daje izvorni pomen – prve filozofije.

Knjigo Petra Kovačiča Peršina beremo kot poljudna dela Antona Trstenjaka, pisana v enciklopedičnem slogu. V resnici mu je glede personalističnih vprašanj enakovreden. V »analizi« prihodnosti se opre na kritiko Adorna in Horkheimerja, ki sta že po drugi svetovni vojni šla v kritiko in analizo »dialektike razsvetljenstva«, torej krize oziroma kritičnih momentov moderne.

C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\naslovnica ZG POL.jpg

Knjigo Petra Kovačiča Peršina ETOS PRIHODNOSTI beremo kot poljudna dela Antona Trstenjaka, pisana v enciklopedičnem slogu.

Človeka, pravi, pa je treba videti v širši dimenziji, kot več kakor bitje, ki je definirano le iz razvojne teorije antropološke vede. Tu po Trstenjaku citira Rogerja Garodyja, ki je zapisal, da človek ni le to, kar je, ampak tudi to, kar še ni. Podobno pove Vekoslav Grmič, namreč: »Človek ni samo tisto, kar pač je, temveč je še bolj tisto, po čemer hrepeni, kar upa in ljubi.«

Ko avtor omeni Vladimirja Sergejeviča Solovjova, lahko pridemo na sled pravemu Kovačiču Peršinu, njegovemu »osebnemu eksistencializmu«, ki pokaže čistost njegove misli in njegovo spoštovanja vredno osebno integriteto. Solovjov je bil eden ključnih utemeljiteljev ruske filozofije. Tam postane predhodnik personalizma in nadaljevalec filozofije Nikolaja Berdjajeva. Ta je pomemben predvsem zato, ker je premočno vlival na francoskega personalista Emmanuela Moniera, intelektualnega in duhovnega vzornika Edvarda Kocbeka, slovenskega personalista, krščanskega socialista, politika in do neke mere človeka, ki je močno zaznamoval tudi intelektualno, politično in duhovno držo Petra Kovačiča Peršina.

C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\220px-V.Solovyov.jpg
Vladimir Sergejevič Solovjov  
C:\Users\uporabnik\Pictures\CELJE - 4. MAJA 2022\ETOS SKRIVNOSTI BIVANJA\NBerdyaev.jpg
Nikolaj Berdjajev

Pri Solovjovu Kovačič Peršin zapiše nekaj, kar bi lahko v širšem smislu sporočila o sožitju različno mislečih ljudi in strpnosti videli tudi kot njegovo lastno usodo: »Poudariti velja, da ga je intelektualni, duhovni in družbeno angažirani razvoj privedel do ideje ekumenizma, ki je postala ena njegovih osrednjih preokupacij. Je prvi veliki ekumenist v ruskem pravoslavju, kar ga je osamilo v pravoslavnem okolju. Ideja ruskega personalista je bila v krščanstvo vpeljati »edinost  v različnosti«. V katolicizmu je bil Solovjev kot pravoslavec naklonjen institutu papeštva, v protestantizmu pa je znotraj prevlade sekularizacije videl možnost modernega človeštva, ki se je znašlo zunaj religiozne sfere. Sodobni tvorbi, pozitivizem in socializem, pa sta hoteli zavzeti prazno mesto, »ki ga je religija pustila v življenju in vednosti sodobnega omikanega človeštva«. 

Knjiga Petra Kovačiča Peršina Etos prihodnosti je zrelo delo personalistične filozofije v Sloveniji. Njeno in avtorjevo sporočilo je, da tudi ljudje, ki ne hodijo v tej smeri, lahko prepoznajo pot na isto goro, na katero vodijo različni pristopi. Ideja miru se seveda spogleduje z utopijo, toda postati mora vodilo politike, gospodarstva ter svetovnonazorskih in verskih skupnosti. Prihodnost sveta namreč pripada miroljubnim ljudem.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Inkunabule, ki so shranjene v frančiškanski knjižnici v Novem mestu, bodo digitalizirane v sklopu projekta Incunabula Slovenica

Znano je, da v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, kakor tudi v drugih samostanih po Sloveniji, hranijo izredno dragocene inkunabule. Izraz inkunabula izvira iz latinske besede incunabula (povoj, plenice). Pomembno je vedeti, da inkunabula ni rokopis, ampak knjiga, lahko tudi posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena v Evropi med letoma 1454 in 1500. Ohranjeni primeri so zelo redki in dragoceni.

Prva zabeležena uporaba besede incunabula kot izraza za tiskano gradivo pa se je glasila prima typographicae incunabula, kar pomeni »prvo rojstvo tiska«. Uporablja se predvsem zaradi  razlikovanja prvih tiskanih knjig od knjig, ki so bile izdane v poznem 17. stoletju. Strokovnjaki ocenjujejo, da se po vsem svetu nahaja okoli 27.500 del s skupno 550.000 kopijami. Dela, ki so bila natisnjena na začetku 16. stoletja, pa označujejo kot postincunabula.

Odboru za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, ki ga vodi prof. dr. Miha Japelj, je 23. aprila 2022 njegov podpredsednik zasl. prof. dr. Jože Gričar poslal veselo sporočilo, da ga je doc. dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK-a iz Ljubljane in članica Sveta združenja Europeana, obvestila, da bo UNESCO v letu 2022 finančno podprl projekt Incunabula Slovenica v skupnem obsegu okoli 10.000 strani dragocenega gradiva. Tako lahko upravičeno pričakujemo, da bo izdatno sofinancirana tudi digitalizacija inkunabul, ki se nahajajo v novomeškem frančiškanskem samostanu.

Ines | Europeana Pro

Doc. dr. Ines Vodopivec je pomočnica ravnatelja NUK-a, ki se že dobro desetletje posveča digitalizaciji kulturne dediščine, novembra lani pa je postala članica sveta združenja Europeana. 

Doc. dr. Ines Vodopivec se trenutno ukvarja z evropskim projektom, ki osvetljuje umetnost branja v srednjem veku. Ob tem je povedala sledeče: » Za slovenski prostor pa je še posebej pomemben projekt digitaliziranja vseh ohranjenih inkunabul, prvotiskov, ki so svetovna dediščina in navsezadnje pripovedujejo o tem, kaj vse so brali ljudje na našem območju v obdobju prehoda iz srednjega v novi vek. Če kdaj, se je v času pandemije koronavirusa pokazal pomen digitalizacije kulturne dediščine, saj je bil to lahko v nekih trenutkih skoraj edini način, da se strokovnjaki in navsezadnje tudi zainteresirana javnost srečata z ustreznim gradivom. Po drugi strani pa še tako dostopni detajli digitaliziranega gradiva ne nadomestijo motrenja dragocenega predmeta v živo, zato bojazni, da bi digitalizacija ljudem odvzela željo po obisku muzejev, galerij in drugih dediščinskih ustanov, ni,« je prepričana doc. dr. Ines Vodopivec. Kvečjemu nasprotno. Z dediščino na spletu hraniteljice dediščine ozaveščajo o njenem pomenu in pokažejo, kaj imajo.

Izredno dragocena inkunabula

Pogledov na pristop k digitalizaciji, o kateri se v Sloveniji temeljiteje razpravlja komaj zadnjih 15 let, je več, ključ pa je v poenotenem pristopu. Na vprašanje razdrobljenosti skušajo v NUK-u odgovoriti z ozaveščanjem o pomenu rabe mednarodno uveljavljenih standardov in smernic, v zadnjem času pa so njihove dejavnosti usmerjene v razvoj digitalizacije na nacionalni ravni, posledica pa bi lahko bila digitalna platforma za povezovanje najraznovrstnejših predmetov iz različnih dediščinskih zbirk po državi.

Novomeška frančiškanska knjižnica sodi med bolj raziskane slovenske samostanske knjižnice. O dragocenosti fonda pričajo nekatere na novo odkrite inkunabule; ohranjenih je tudi več katalogov, ki dokazujejo, da so se redovniki resno ukvarjali s knjižnico.

D:\00 - ODBOR ZA PROMOCIJO KULTURNE DEDIŠČINE\DIGITALIZACVIJA DOKUMENTOV - KNJIŽNICE ITD\2 - DIGITALIZACIJA - GRADUL - 1418\KNJIŽNICA\KNJIŽNICA - 2.JPG

Zgledno urejena frančiškanska knjižnica

Med pomembnejšimi inkunabulami v knjižnici je znameniti rokopisni gradual (knjiga koralnega petja za mašo) na pergamentu, ki so ga frančiškani prinesli s seboj iz Bosne. Nastal je leta 1418 nekje v Italiji in s svojimi prelepimi poznogotskimi iluminacijami ter z velikostjo in težo še danes zbuja občudovanje. Rokopis je res veličasten, saj meri kar 50,5 cm v višino in 35 cm v širino, obsega 142 sočasno paginiranih folijev.

 Gradular

Renesančna vezava rokopisa v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem, dva kovinska sklepa in po pet kovinskih gumbov na vsaki strani knjige samo še povečujejo njegovo lepoto. Gradual krasijo zelo lepe inicialke, poslikane s prizori iz krščanske zgodovine v živih barvah.

C:\Users\uporabnik\Desktop\ARHITEKT - JOŽE PLEČNIK\RAZSTAVA - PELKO\DUBA - NAGRADA\MODEL POSTAVITVE - NOVA REVIJA SODOBNE UMETNOSTI\36. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI\NAGRADA SLAVKA GRUMA\IN MEMORIAM - IVE ŠUBIC\NM - FR - SKENIRANE INKUNABULE\CIPRIJ~1.JPG

Molitvenik patra CiprijanaNapasta v novomeški frančiškanski knjižnici

V knjižnici hranijo 39 inkunabul in precej kodeksov, dva iz 15. stoletja. Prvi je že omenjeni gradual, drugi pa je vsaj na pogled njegovo popolno nasprotje. Gre za latinski molitvenik patra Ciprijana Napasta

Molitvenik je nastal v belgijskem Liegu med letoma 1450 in 1460, visok je komaj 8 cm in širok 5,5 cm. Kljub skromnim meram nas preseneti s svojo lepoto. Sestavlja ga 254 pergamentnih listov v novejši usnjeni vezavi. Posebno lepoto mu dajejo prekrasne iluminacije in inicialke v živih rastlinskih barvah in pozlatah. Vsaka iluminacija pripoveduje svojo zgodbo, inicialke pa so okrašene z ornamenti v različnih barvah in s pozlatami.

Novomeški frančiškani hranijo tudi bogato ilustriran brevir, pravi pergamentni kodeks, ki ga je okrog leta 1650 napisal menih v kartuziji Bistra pri Vrhniki. V tem brevirju so zapisane latinske oracije molitvenega bogoslužja za vse leto. Po vzoru renesančnih vezav je kodeks vezan v lesene platnice, prevlečene s črnim usnjem. Kodeks je visok 28 in širok 19 cm. Na naslovnici je naslikan tudi grb kartuzijanskega samostana v Bistri.

Fotografiral je Franci Koncilija, nekatere fotografije pa so s spleta.

Viri: Franci Koncilija, Splet, Delo in Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Drago Jančar predstavil svoj novi roman Ob nastanku sveta

V torek, 12. aprila 2022, je pisatelj Drago Jančar v polni Kazinski dvorani SNG Maribor predstavil svoj novi roman Ob nastanku sveta. Ta dogodek ob izidu novega romana pa je bil bolj (po) častitev kot predstavitev. Jančar je uvodoma povedal:»Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane. Zmeraj znova je težko začeti, vsakokrat je veliko omahovanj, nejasnosti. Ob tem romanu se mi je to ves čas dogajalo, zato se je tudi nekaj časa vlekel.«Ob tem je bil Jančar zadovoljen, da roman, ki je letos izšel pri založbi Beletrina, predstavlja v rojstnem Mariboru. »Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov,« je dejal.

Roman Ob nastanku sveta je po navedbah založbe zgodba o odraščanju in o svetu, ki ga še ni in mu je »določeno« nastati šele pred našimi očmi. »Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu. In da se pravzaprav neke stvari, neki medčloveški odnosi, celo družbeni odnosi, ponavljajo, nikoli na enak način, a v tisočerih milijonih variacij. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\NOV ROMAN DRAGA JANČARJA\FOTKA - 2.jpg

Drago Jančar, Ob nastanku sveta

Stari civilizacijski teksti so vse te stvari na nek način že zaznamovali in to je pozneje tudi svetovna literatura na vse mogoče obravnavala, zato nekje pravim, da se velike zgodbe ne dogajajo samo na dvoru Shakespearovih kraljev, ampak se lahko v nekem popolnoma marginalnem prostoru, v mojem primeru celo predmestnem, razvijejo podobni medčloveški odnosi z vsemi strastmi, ljubeznimi, izdajami in sovraštvi, označeni pa seveda z zelo konkretnim občutjem časa,« je na predstavitvi romana še pojasnil pisatelj Drago Jančar.

Dogajanje v romanu je postavljeno v čas po drugi svetovni vojni, ki je še vedno odzvanjala v družbi. »Vojna je posegla v vsako družino, v tem mestu še posebej. Čeprav so jo hoteli pozabiti, so ljudje ves čas govorili o njej… Svet je bil bolj surov, bolj brutalen, a hkrati tudi včasih bolj nežen, solidaren. Svet je bil močneje nabit s čustvi in vsem drugim. Ni drsel po površini življenja, ki ga je treba preživeti, ampak je bil napolnjen s tragičnimi, a tudi veselimi dogodki, ki so se ljudem globlje zarezali v njihova življenja, v njihovo zavest. In mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini,« je pisatelj pripovedoval na večeru predstavitve svojega najnovejšega romana.

Izšel je novi roman Draga Jančarja

Pisatelj Drago Jančar

V romanu se prepletajo reminiscence iz pripovedovalčevega otroštva, sanjski prizori, biblijske zgodbe, daljne pokrajine se razprostirajo pod oknom, dogajajo se čudne reči. Zdaj so povsem resnične, potem zaplavajo v domišljijo in spet trdo pristanejo v življenju delavskega predmestja. »Kdo pravi, da se velike drame ljubosumja, izdajstev in prevar dogajajo samo na tebanskem dvoru?« vprašuje pripovedovalec v tem romanu. In odgovarja, da se lahko zgodijo tudi tisočletja pozneje med preprostimi ljudmi v surovem okolju povojnega Maribora. Pisatelj sveta mladega Danijela ni izbral naključno, saj ga izpisuje z različnimi narativnimi prijemi. Jančarjev Danijel je svetopisemska figura Egiptovskega Jožefa, ki ga je faraon poklical na dvor, da bi mu razložil sanje. Kot vzporedno zgodbo pa Drago Jančar izpiše še eno tragično ljubezensko in življenjsko zgodbo mladega dekleta, zgodbo, ki jo preči jančarjevski temni angel usode. »Pisatelji razlagamo sanje, izmišljujemo si jih, to se dogaja tudi v tem romanu,« je na predvečer svojega rojstnega dne še povedal Jančar.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Svetovni dan knjige in noč knjige

Svetovni dan knjige je praznik, ki je tesno povezan s književnostjo, saj sta 23. aprila 1616 umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare. V počastitev teh dveh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC.

V Sloveniji je praznik knjige naletel na odličen sprejem, tako smo iz enega dneva praznovanje raztegnili na ves april, dogodki pa bodo segli tudi v maj. Z idejo in geslom prireditve »Podarimo knjigo« pa je 23. april postal tudi dan podarjanja knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 3.jpg

Tako je svetovni dan knjige posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine.Pisatelj Slavko Pregl je tako pred leti v poslanici ob SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE zapisal, da smo Slovenci dobri bralci in da je slovenščina nekaj posebnega, saj je eden redkih jezikov, ki ima dvojino. Vzemimo si čas za dobro knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira nova obzorja. 

http://osenams.splet.arnes.si/files/2021/04/12-300x300.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 5.jpg

Noč knjige pa je mednarodni dogodek, s katerim tudi praznujemo 23. april, svetovni dan knjige. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Z letošnjo Nočjo knjige se Slovenija poklanja stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. Verz  Nosimo srca v dlaneh iz njegove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal je bil izbran za srčno nit letošnjega pomladnega praznovanja. Tudi vi se lahko pridružite praznovanju Noči knjige. V petek, 22. aprila , in v soboto, 23. aprila, vas društvo Festival Sanje v sodelovanju z Vodnikovo domačijo vabi v park Zvezda v Ljubljani, kjer bo po triletnem premoru ponovno vzbrstel knjižni sejem. Večer pa lahko preživite tudi ob branju knjig, pripovedovanju ali poslušanju pesmic, pravljic in pripovedk. Naj bo to čas, ko se obrnemo vase, da bi negovali svoje notranje vrtove, da vzcvetijo v svet, v katerem bo človek človeku človek. Naj bo to noč, ko z lepoto in domišljijo prebujamo srca in duše.

Srčno vabljeni k soustvarjanju praznika, naj zazveni naš skupni glas ljubezni in sočutja, kot nam kličejo Kajuhovi verzi:

Ljudje,

če v vaših bi očeh razbral,

po kakšnih hodite poteh,

in če vsakdo od vas srce

na dlani bi dal,

da človek bi človeka prepoznal, 

takrat bi v hipu

stari svet propal …

Vir in fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija 

Razmišljanja o izvoru knjige

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\RAZMIŠLJANJA O KNJ\biblija2.jpg

Najimenitnejša knjiga na svetu, ki je bila prevedena v največ svetovnih jezikov, je gotovo Biblija (grško: knjižice) in je v tesni povezavi z libanonskim mestom Biblosom, kjer so pretovarjali egipčanski papirus. Kaj je potem knjiga? Po mednarodnih normah je knjiga knjiga, če ima vsaj 49 strani. V nasprotnem primeru je to brošura (franc. brochure). Nekateri menijo, da pojem knjige izhaja iz kitajščine, v slovanske jezike pa je knjiga prišla prek perzijskega jezika. Drugi pa prisegajo, da izraz knjiga korenini v mrtvem asirskem jeziku, kjer so knjigo imenovali pečat, v armenskem jeziku pa še danes knjigi pravijo »knik«. Nazivi za knjigo v germanskih jezikih, kot so Buch, book in bok, pa izhajajo iz besede bukva ali tudi bukvar. Tudi romanski jeziki niso kaj dosti bolj domiselni: svoja imena za knjigo so izvedli iz latinskega jezika liber (libro), kar pomeni knjiga. Rimski liber je bil sestavljen iz ene ploščice, združene ploščice pa so imenovali codex. 

Sodobne knjige so brez papirja, napisane so v elektronski obliki (grško: elektron, jantar) ali na displeju (zaslon, ekran). 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\RAZMIŠLJANJA O KNJ\FOTKA - 2.png

Življenjska doba takšnih »knjig« ni znana, njihovi bralci pa nikoli ne bodo mogli reči: »Rad imam to knjigo!«

Vir in fotografiji sta s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

V Škrabčevi knjižnici frančiškanskega samostana v Kostanjevici pri Novi Gorici odkrili neprecenljive inkunabule iz leta 1496

V trezorju Škrabčeve knjižnice v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Novi Gorici se že vrsto let nahaja črna lakirana škatla, v kateri so ostanki močno poškodovane knjige. »Ta škatla in njena vsebina sta nas vedno vznemirjali. O knjigi nismo imeli nikakršnih podatkov, brez platnic je, brez naslovne in zadnje strani, brez hrbtišča, šivov. Na podlagi dosedanjih poizvedovanj nismo nikakor uspeli ugotoviti, za katero knjigo gre,« pravi Mirjam Brecelj, vodja Škrabčeve knjižnice. Skrivnost se je pred nekaj dnevi nepričakovano razvozlala: gre za eno od inkunabul oziroma prvih tiskanih knjig iz leta 1496. 

Mirjam Brecelj (na desni strani)

»To je neprecenljivo. Tudi če knjiga ostane v takšnem stanju, kot je, je to za nas biser, ki nima cene,« pravi Brecljeva, ki vzneseno poudarja, da se kaj takega človeku v življenju zgodi zelo redko, ali pa nikoli.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\ŠKRABČEVA INKUNABULA\INKUNABULA.jpg

Odkrita inkunabula iz leta 1496

V Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici je okoli 11.500 knjig, med njimi je kar 30 inkunabul oziroma prvotiskov. Te knjige, pojasnjuje Brecljeva, sodijo v zibelko tiskarstva, saj beseda incunabulum (lat.) pomeni zibelka, povoj, plenica. Gre za knjige, posamezne strani ali slike, ki so bile natisnjene v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije,med letoma 1454 in 1500.

Vseh 30 inkunabul iz Škrabčeve knjižnice je v kar dobrem stanju, dve med njimi sta tudi restavrirani, tri pa so potrebne celotne, zelo zahtevne obnove. »Naša najstarejša datira v leto 1476. Nas pa je ves čas vznemirjala črna škatla, hranjena v trezorju, v kateri je knjiga, ki po videzu in poškodbah skoraj težko nosi to ime,« pravi Brecljeva in dodaja, da je bilo v zvezi s to knjigo doslej več vprašanj kot odgovorov.

Skrivnost se je začela razpletati lanskega avgusta, ko so v Škrabčevi knjižnici prejeli vprašanje upokojenega direktorja Državne posoške knjižnice iz Gorice, Marca Menata. Zanimalo ga je, ali knjižnica na Kostanjevici poseduje tudi inkunabule. Po prejetem pritrdilnem odgovoru se je v knjižnici osebno oglasil in pojasnil, da v Italiji že nekaj let poteka projekt popisovanja inkunabul, ki se nahajajo v manj poznanih knjižnicah. Projekt se je začel na Siciliji, vodi ga strokovnjak za rokopise in zgodnje tiske Marco Palma iz Rima.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\ŠKRABČEVA INKUNABULA\imagen-kostanjevica-2_373750_20220401150438.jpg

Samostanska knjižnica na Kostanjevici

Menata je torej zanimalo, ali bi Škrabčeva knjižnica privolila v strokoven popis svojih inkunabul. »Seveda smo takoj pristali. Tak popis predstavlja še eno varovalko s tem, da je inkunabula prepoznana in zapisana v register. Menato je tako k nam prihajal vso lansko jesen in vsako inkunabulo natančno in strokovno popisal. Že v začetku pa je dal tudi idejo, da bi ta popis izšel v knjigi. Že naša dolgoletna želja je bila, da naredimo monografijo inkunabul v naši knjižnici, a se je vsakič zataknilo pri vprašanjih, kdo bo naredil strokovni popis in kdo bo to financiral. Sedaj pa, ko Nova Gorica in Gorica sodelujeta pri projektu Evropska prestolnica kulture, se nam je ta povezava med gospodom Menatom iz Gorice in inkunabulami s Kostanjevice zdela še posebej dobra. Morda bi monografija prišla prav tudi kot protokolarno darilo – o tem sanjamo. Nova Gorica česa takega gotovo ne more ponuditi in verjetno tudi Gorica ne,« razmišlja Brecljeva, ki upa, da bo izdaja monografije v okviru projekta EPK podprta.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\ŠKRABČEVA INKUNABULA\65977891.jpg

V Škrabčevi knjižnici so pred leti sicer že popisali vse knjige, ki se nahajajo pri njih, tudi inkunabule. »Vendar ne na tako strokoven način. Vseeno je praktično polovica dela že narejenega.« Med pogovori in načrti je Brecljeva Menatu pokazala tudi skrivnostno črno škatlo iz knjižničnega trezorja. »Ko jo je prijel v roke, je takoj dejal, da bi to lahko bila inkunabula. To smo sicer ves čas upali. Nato je gospod Menato omenil, da konec maja v te kraje prihajata profesorja Marco Palma iz Rima in Anna Scala s Sicilije, ki se ukvarjata prav z inkunabulami. Prejšnji teden pa me je prosil, če mu lahko pošljem nekaj fotografij te skrivnostne knjige, da jih posreduje omenjenima strokovnjakoma,« pripoveduje Brecljeva.

Odgovor, ki so ga potihem čakali, a jih je vendarle zelo presenetil, je prišel. Elektronska pošta, ki jo je poslala Anna Scala, je vsebovala kratko in jedrnato sporočilo: »Knjiga prepoznana kot inkunabula. Vincent Ferrer Santo: Sermones. Venezia, de Soardi, 1496.« Gre torej za knjigo pridig avtorja Vincencija Ferrera (1350–1419), krščanskega svetnika. Inkunabula je očitno bila v Benetkah natisnjena 77 let po njegovi smrti. V Škrabčevi knjižnici sicer že hranijo tri inkunabule tega avtorja, tudi založnik in tiskar je isti. »S tem se nam poveča število inkunabul, knjižnica pa pridobi na svoji vrednosti. S tem pridobi tudi domovina. Inkunabula, ki se jo odkrije, je neprecenljive vrednosti,« poudarja Brecljeva. Škrabčeva knjižnica se torej ponaša z 31 inkunabulami. Zadnja odkrita inkunabula je sicer v izredno slabem stanju, zato si na Kostanjevici želijo, da bi bila restavrirana, vendar samostan tega stroška ne zmore. Prvo polovico knjige se sicer še da listati, druga polovica pa je tako uničena, da to ni mogoče.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\ŠKRABČEVA INKUNABULA\aa50c50c36619d357377.jpeg

Škrabčeva knjižnica

Nerazrešena pa ostaja usoda še ene, tako rekoč 32. inkunabule s Kostanjevice. Zadnji strokovni popis inkunabul je bil narejen leta 1957 v knjigi Inkunabule Slovenije. Popisal jih je Alfonz Gspan v sodelovanju z Josipom Badaličem. »V njej so popisane tudi inkunabule iz naše knjižnice. A teh inkunabul gospod Gspan ni imel v rokah, saj so bile odnesene v Trento. Do leta 1947 so bili namreč tukaj italijanski frančiškani. Ko so morali s Kostanjevice oditi, so najdragocenejše knjige odnesli s seboj v Trento. Tako da smo potem te knjige po posredovanju države dobili nazaj šele v 60. letih prejšnjega stoletja. Popis iz leta 1957 je bil torej verjetno narejen le na podlagi kataloga, ki pa je bil narejen tu v knjižnici med letoma 1930 in 1932. Ena knjiga, ki je v tem katalogu in je tudi v Gspanovem popisu, manjka. Sedaj upamo, da bomo s pomočjo Menatovega posredovanja prišli do knjižnice v Trentu. Upamo, da bodo tam strokovnjakom dovolili vpogled v knjižnico, da bi odkrili, če se manjkajoča inkunabula nahaja tam.«

V omenjenem popisu pa novoodkrita inkunabula iz črne škatle ni zabeležena, saj nima nobene signature. O poškodbah, ki jih je utrpela, sedaj le ugibajo. Možno je, da so nastale med prvo svetovno vojno, ko so bile hranjene v kleti in v lesenih sodih. »Trenutno ne moremo razbrati, kakšne poškodbe so to, kako so nastale. Knjiga ni ožgana in ni uničena od vlage,« dodaja Brecljeva. Na Kostanjevici se nadejajo, da bo monografija o inkunabulah, ki jih hrani Škrabčeva knjižnica, uresničena. »To bi bilo tudi darilo mestu Nova Gorica. Menatova želja je, da bi bila v slovenskem in italijanskem jeziku izdana že letos,« sklene Brecljeva.

Fotografije so s spleta.

Vir: Nedeljski dnevnik

Zbral in uredil : Franci Koncilija

Podeljena občinska priznanja in nagrade

Na predvečer občinskega praznika MO NM, 6. aprila 2022, so v Jakčevem domu podelili priznanja in nagrade občinskim nagrajencem. Grb Mestne občine Novo mesto je prejel Franci Koncilija za izredne uspehe in rezultate dela na ljubiteljskem kulturnem in družbenem področju, Trdinovo nagrado mag. Uroš Weinberger za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti, nagrado Mestne občine Novo mesto pa so prejeli Marija Rus za dolgoletno nesebično delo na področju prostovoljstva, Andrej Gregorčič za dolgoletno predano delo na področju prostovoljstva ter razvoja posameznih društev in Drago Vovk za pomembnejše trajne uspehe na glasbenem področju ter prispevek k prepoznavnosti Novega mesta. 

Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo s koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra, ki je v polni Športni dvorani Marof ponovno navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

F2_069

Novomeški simfonični orkester z dirigentom Mirom Sajetom je navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

Simfoniki so skrbno pripravljen koncert, ki je programsko vključeval tako novomeško kot svetovno glasbeno zakladnico, začeli s skladbo Jožeta Privška Ob reki, ki je bila za orkester napisana ob 50-letnici glasbene šole. Pri treh skladbah se jim je pridružila pevka Eva Boto, med drugim je zapela pesem Zelena leta, ki jo je nekoč prepevala Novomeščanka Tatjana Gros. Prireditev sta povezovala Carmen L. Oven in Luka Bregar, koncert pa je tradicionalno privabil več kot tisoč poslušalcev.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\2 - BPu-fb4523.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\bbb.jpg
F2_058
Župan mag. Gregor Macedoni

Župan mag. Gregor Macedoni je v nagovoru občankam in občanom čestital ob občinskem prazniku ter poudaril: »Bodimo še naprej ponosi na uspešno Novo mesto in skupni pozitivni duh, ki že od leta 1365 prispeva k izjemni skupnosti v objemu reke Krke.« Zahvalil se je tudi nagrajencem, ki so s svojim presežnim delovanjem zaznamovali leto 2021 oziroma že vrsto let bogatijo novomeški prostor z delovanjem na področju kulture in umetnosti ali na humanitarnem in prostovoljnem področju. Njihovo delo je predstavljeno tudi na razstavnih panojih na Glavnem trgu.

F2_002
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ccc.JPG

Fotogalerija nagrajencev na Glavnem trgu

V okviru občinskega praznika so številne dogodke pripravili tudi novomeška društva in organizacije. Planinsko društvo Krka je izvedlo tradicionalni nočni pohod z baklami na Trško goro, Pozabljena polovica Novega mesta je v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila pogovorni večer z izjemnimi ženskami, na tradicionalni pohod in kolesarjenje po Rudolfovi poti, ki je bilo minulo soboto je vabilo Pohodniško društvo Novo mesto, Atletski klub Krka pa v nedeljo, 10. aprila 2022 organiziralo 22. novomeški tek.

Foto: Boštjan Pucelj in Robert Kokol

Vir: MO Novo mesto

Zbral in uredil: Franci Koncilija

2. aprila je bil svetovni dan mladinske književnosti

Že od leta 1967 vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan pravljic. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 3.jpg

»Zimski večeri, ko veter zavija okrog vogalov, vrtinči listje in opleta z vejami. Pa pride pomlad, muhasti april, ko dež ne jenja. Kaj je lepšega kot ob takih večerih vzeti v roke pravljico in se poglobiti v njo, preseliti se skupaj z glavnimi junaki v domišljijski svet. Ja, govorim o pravljicah, ki jih je napisal Hans Christian Andersen.«

2. aprila leta 1805 se je v revni družini na Danskem rodil deček Hans Christian Andersen. Že od rojstva naprej je bil posebnež, da so se ostali otroci norčevali iz njega. Šola mu ni nič kaj dišala, rajši se je igral z lutkami in sanjaril, kako bo postal igralec in pesnik. Kaj kmalu mu je oče umrl in mladi Andersen je lahko nadaljeval šolanje le ob pomoči mecenov. Tako je počasi napredoval po družbeni lestvici med kulturnike, se poizkusil v gledališču, kjer pa zaradi svojega glasu ni uspeval. Začel je pisati pesmi in romane, ki so pa šli hitro v pozabo.

Bolj uspešen je bil v pisanju pravljic, vendar na Danskem ni bil preveč cenjen zaradi svoje vzvišenosti. Njegov oče je bil namreč v daljnem sorodu s plemenitimi ljudmi, ki pa jih seveda niso poznali.

Kmalu je začel potovati in obiskal in videl je kar precej sveta. Zanimivo je, da je bil celo dvakrat v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 4.jpeg

Njegove pripovedi niso bile tradicionalne s srečnim koncem, kot je pri klasičnih pravljicah v navadi. Nekatere so se končale z žalostnim koncem, včasih so bile celo strašljive. Tako je njegovo pisanje pritegnilo tudi odrasle, saj so bile v njih življenjske resnice. Kljub temu pa so bile in so še vedno presenetljivo zanimive tudi za otroke. V svojih pravljicah je opisoval stanje takratnega časa. Bile so otožne, pa tudi zabavne, odvisno od časa, v katerem jih je pisal.

Njegove pravljice so bile vedno bolj zanimive v tujini, požel je veliko uspeha. Odprta so mu postala vsa vrata. Ko je videl, da njegovi romani niso zanimivi, se je ves posvetil pisanju pravljic. Omenila bi le nekatere od njih. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 5.jpg
Ilustratorka Marlenka Stupica
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 6.jpg

Na primer PALČICA, ki išče in ne najde pravega doma, tudi Andersen se ni počutil nikjer domače. Čudovite ilustracije v tej pravljici so delo naše prve in tudi najboljše ilustratorke Marlenke Stupica.

Pravljica GRDI RAČEK nas uči sprejemanja drugačnosti, kar je še danes aktualno, DEKLICA Z VŽIGALICAMI govori o moči in krhkosti, ki jo daje domišljija, CESARJEVA NOVA OBLAČILA nam pa pokaže, da obleka še ne naredi človeka, bolj pomembna je iskrenost, ki jo je treba ceniti. Še in še bi lahko naštevala.

Nekje je Andersen zapisal: »Življenje samo je najlepša pravljica.« Tudi sam je tako živel.

Fotografije so s spleta.

Avtorica prispevka je Emilijana Crgol.

Uredil je Franci Koncilija.

Kdaj bo visoka kultura zastonj?

Mnogi menijo, da se glede sprejemanja in potrebe po vizualni konzumaciji visoke kulture med seboj razlikujemo, in gotovo delno tudi se, a dolge vrste, ki se vijejo pred muzeji in galerijami na vstopnine proste dneve, kažejo, da je potreba po tovrstnih užitkih v družbi večja, kot bi nekateri želeli priznati. Med čakajočimi opazimo družine, študente pa tudi številne zaposlene, ki zaradi rasti življenjskih stroškov težko zberejo nekaj evrov za vstopnino.

Tako v tem prispevku razmišlja mag. Maja Oven, samozaposlena v kulturi, konservatorka, kustosinja in umetnostna zgodovinarka. Zakaj torej ljudem ne bi omogočili ogleda zbirk, za katere skrbijo javne institucije, ki jih vzdržujejo bodisi državni bodisi občinski proračuni, temelječi na naših davkih, zastonj in vse leto?

Kultura dela ljudi boljše in s tem družbo strpnejšo in bogatejšo kot celoto, zato naj bo dostopna vsem, in to zastonj!

Ideja o prostem vstopu v državne galerije in muzeje ni nova. V Angliji jo prakticirajo že več let in tudi v Sloveniji lahko sledimo kapljam pobud, katerih prve so stare skoraj desetletje. Ideja ni povezana z odvzemom ali omejevanjem sredstev javnim institucijam, kar bi bilo primerljivo s primeri iz tujine. Pri tem lahko le še omenim, da bi se tudi v tujini pretiranemu oglaševanju sponzorstev, s katerim so se spopadli na začetku zmanjševanja sredstev institucijam, lahko uprli z omejitvami.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\MAJA OVEN.jpg

Mag. Maja Oven 

Izhodišče je treba iskati v dejstvu, da je kultura vse, kar nas obkroža. Kultura in znanost poganjata človeštvo in sta povezani z boljšo družbo. Povezava kulture in senzibilnejše družbe kot celote je precej obsežnejša in celovitejša, kot se zavedamo. Ugovori nekaterih, da z nekaj evri za vstopnino pokažemo odnos do visoke kulture, se ne zdi prepričljiv, niti s stališča, da gre za nacionalne zbirke, ki so izraz naše skupne zgodovine ter vpetosti v evropsko okolje in torej neprecenljive vrednosti za nas vse, niti v primeru razstav sodobnih ustvarjalcev, katerih dela bi brez vstopnin dosegla precej širši krog občinstva ter s tem povečala prepoznavnost in zaželenost njihovih avtorjev. Visoka kultura kot naša kulturna dediščina je namreč vredna veliko več kot majhne vsote. Nekakšno primerjavo bi lahko našli tudi s pitno vodo, ki si jo brezskrbno natočimo iz pipe, a je zato ne cenimo nič manj kot tisto za evro iz plastenke. Žejen ne sme ostati nihče!

Menim, da morajo najboljše stvari, ki so naša skupna last, kot so pitna voda, sprehodi v naravi in ogledi naše kulturne dediščine v hrambi javnih institucij, ostati in postati dostopne vsem. Tako kot lahko odidemo po označeni pohodni poti, dihamo svež zrak, pijemo čisto vodo, tako kot govorimo slovenski jezik, ki ga uporabljamo, bi tudi nacionalne zbirke naših javnih institucij morale postati odprte vsem ljudem za ogled in seznanitev…

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\IMG_4706_obd.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\FOTKA - 4.jpg

Izhodišče je treba iskati v dejstvu, da je kultura vse, kar nas obkroža. Zavedati se moramo, da kultura in znanost poganjata človeštvo in sta povezani z boljšo in humanejšo družbo. Povezava kulture in bolj senzibilne družbe kot celote je precej obsežnejša, celovitejša in pomembnejša, kot se zavedamo.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO ZA LETO 2022 STA JOŽICA AVBELJ IN MARJAN KRAVOS

Podelitev nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je bila v nedeljo, 27. marca 2022, v Prešernovem gledališču Kranj, ob odprtju Tedna slovenske drame, na sam svetovni dan gledališča. Nagradi za življenjsko delo sta prejela igralka Jožica Avbelj ter tržaški slikar in scenograf Marjan Kravos.  Za stvaritve v zadnjih dveh letih je ZDUS nagrade podelil še igralki Ivi Krajnc Bagola in igralcu Vitu Weisu.

Igralka Jožica Avbelj, ki je prejela življenjsko nagrado Marija Vera za nastope na gledališkem odru, dejansko pooseblja izvirnost, prodornost in neposrednost igralskega izraza, hkrati pa predstavlja vrhunce slovenske uprizoritvene umetnosti zadnjih petdesetih let, piše v utemeljitvi za prejem nagrade.Igralka Jožica Avbelj je že v začetku svoje igralske poti zasnovala prepoznaven in unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka, igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja. Svoj igralski potencial je razvila onkraj skrajnih meja izraznosti, telesnosti in psihofizičnih stanj. V njeni vedno sveži, novi, a siloviti in energični igralski govorici živi gledališka umetnost, ki izvira iz neo-avantgardnih praks, sega prek dramskega, za sodobno uprizoritveno umetnost  pa še vedno pomeni vrhunec polnosti igralske moči in discipline, še piše v utemeljitvi.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 2.jpg
Marjan Kravos
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTO - 4.jpg
Panorama Trsta, kjer prebiva nagrajenec Kravos.

Slikar in scenograf Marjan Kravos je zaznamoval in oblikovali podobo, status in uspehe Slovenskega stalnega gledališča Trst, piše v utemeljitvi nagrade Polde Bibič za življenjsko delo

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\MARIJA VERA - IGRALKA.jpg
Igralka Marija Vera
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\POLDE BIBIČ.jpg
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič

Kravos se podpisuje pod več kot sedemdeset scenografij, med njimi jih je največ za produkcije domačega gledališča, čeprav je svojo ustvarjalnost razvijal tudi pri uprizoritvah Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in drugod.V njegovem scenografskem opusu izstopajo nekatera velika slovenska dramska besedila, kot so Krst pri Savici  Dominika SmoletaKralj na Betajnovi  Ivana Cankarja in več uprizoritev besedil Dušana Jovanovića.

Nagrado Duša Počkaj za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih pa je letos prejela igralka Iva Krajnc Bagola. Kot piše v utemeljitvi, je v zadnjih dveh letih s tankočutnostjo svojega velikega talenta ustvarila izjemen opus vlog. Njene odlike so popolna potopitev v materijo vloge, iz katere vedno žari njena temperamentna osebnost, s katero oplemeniti vsako svojo igralsko kreacijo in s katero svojim vlogam vedno doda iskrivost in komičnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\DUŠA POČKAJ.jpg
Duša Počkaj
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 3.jpg
Iva Krajnc Bagola

Nagrado za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih je prejel tudi igralec Vito Weis. Član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, do pred kratkim pa tudi svobodni igralec, ki je z zavidljivim opusom dokazal, da v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, navsezadnje tudi gledalcem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 5.jpgVito Weis

Gre za igralca, ki razmišlja, raziskuje, deluje in na koncu tudi prepričljivo zastopa stališče, so zapisali v utemeljitvi.Komisijo za nagrade ZDUS so sestavljali Barbara Cerar (predsednica) ter Branko Jordan in Rok Andres.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija