Trinajst mladih ljudi, ki so jih ustrelili angleški vojaki.
Na Severnem Irskem so se 30. januarja 2022 spominjali 50-letnice tako imenovane krvave nedelje, ko so 30. januarja 1972 britanski vojaki streljali na neoborožene protestnike v mestu Londonderry in ubili 13 mladih ljudi. Krvava nedelja (Bloody Sunday) se je v zgodovino človeštva zapisala kot prelomni dogodek 30-letnega severnoirskega konflikta. Po petdesetih letih svojci ubitih še vedno čakajo pravico in opravičilo angleške vlade ter zahtevajo sodni pregon za vojake, ki so streljali na protestnike. Nekdanji angleški premier Cameron je pred leti izrekel prvo javno opravičilo Anglije.
V nedeljo, 30. januarja 1972, pred natanko 50 leti so v mestu Londonderry na Severnem Irskem, tik ob meji z Irsko, potekali množični protesti, na katerih se je po različnih podatkih zbralo okoli 20.000 ljudi. Razmere v Londonderryju, enem od žarišč severnoirskega konflikta med protestantskimi unionisti in katoliškimi nacionalisti, so bile že predtem zelo napete. Pogosti so bili smrtonosni spopadi med britansko vojsko in Irsko republikansko armado (IRA), na ulicah pa so bili številni nemiri prava stalnica. Katoliški nacionalisti so se v mestu počutili zapostavljene, saj so kljub katoliški večini mestno oblast vodili protestantski unionisti.
Tako so katoliški protestniki na shodu 30. januarja 1972 zahtevali enakovreden dostop do zaposlovanja in stanovanj. Hkrati so na shodu izražali tudi nestrinjanje z operacijo britanske vojske, ki je v tistem času brez sodnih procesov izvajala množične aretacije domnevnihpripadnikov IRE.
Verjetno najbolj znana fotografija krvave nedelje v Londonderryju. Skupina protestnikov nese ranjenca, katoliški duhovnik Edward Daly pa skuša vojakom z okrvavljenim belim robcem signalizirati, naj ne streljajo. Foto: Reuters
Tistega usodnega dne, so organizatorji protesta, Združenje za civilne pravice Severne Irske (NICRA), izjemoma dobili zeleno luč za shod po mestu, a je britanska vojska v strahu pred nemiri še dodatno okrepila svoje enote in v mesto napotila zloglasno padalsko enoto, ki je že imela sloves nasilnih posredovanj zoper civiliste.
Protesti so na začetku potekali razmeroma mirno. Protestniki so proti vojski metali kamenje, vojska je posredovala z gumijastimi naboji, solzivcem in vodnim topom, a “Derry” je bil takšnih prizorov vajen.
Kmalu po 16. uri tistega dne pa so prvič posredovale enote padalcev, ki so s pravimi naboji iz svojega oporišča v enem od blokov streljale na skupino protestnikov. Padli sta prvi žrtvi med protestniki.Skupno je bilo ubitih 14 ljudi, na dan protesta jih je umrlo trinajst, eden je zaradi poškodb umrl pozneje. Krvava nedelja je s tem postala najbolj smrtonosni strelski incident v 30-letnem severnoirskem konfliktu, v katerem je sicer bilo ubitih več kot 3.500 ljudi.Severnoirski konflikt se je končal s tako imenovanim velikonočnim sporazumom 10. aprila 1998. Za sabo je pustil več kot 3.500 mrtvih, 50.000 ranjenih in nešteto travmatiziranih ljudi.
20 let od podpisa sporazuma, ki je končal prelivanje krvi na Severnem Irskem
Krvava nedelja velja za enega izmed prelomnih dogodkov v tridesetih letih spopadov, saj so po njem katoliški republikanci dokončno izgubili upanje, da bo britanska vojska na terenu pravičneje nadomestila pretežno protestantsko severnoirsko ulstrsko policijo (RUC). Dogodek je samo še prilil olje na ogenj v konfliktu in sprožil množično pridruževanje jezne katoliške mladine vrstam IRE, ki je sicer odgovorna za okoli polovico smrtnih žrtev tega obdobja.
Čeprav se je obdobje prelivanja krvi pred tridesetimi leti končalo z velikonočnim sporazumom, so Severni Irci po politični in verski liniji še zmeraj zelo jasno razdeljeni. Tako katoličani kot protestanti v državi predstavljajo približno po polovico prebivalstva, ločnice med njimi pa so jasno določene. Otroci hodijo v različne vrtce, meščani živijo v ločenih skupnostih, tudi socialna stanovanja se razdeljujejo glede na versko pripadnost, je pred petimi leti poročal TheIrish Times.
Britanska vlada je dan po krvavi nedelji odredila preiskavo incidenta, ki jo je vodil sodnik lord Widgery. Preiskava je trajala le nekaj tednov, poročilo pa je vojsko razbremenilo odgovornosti, češ da »ni razlogov za domnevo«, da bi vojaki odprli ogenj, če ne bi izgredniki predhodno streljali nanje.Pripadniki enot padalcev so namreč trdili, da so streljali le na izgrednike, ki so v rokah držali orožje. Ogorčeni svojci so poročilo označili za potvarjanje dejstev in prikrivanje zločina.
Mestni mrliški oglednik Hubert O’Neill, upokojeni major britanske vojske, je sicer po preiskavi smrti leta 1973 izjavil: »Krvava nedelja je bila nepotrebna. Vojska je divjala in streljala brez razmisleka, kaj počne. Brez pomisleka bi rekel, da je šlo za čisti umor.«
Foto: Reuters
Druga preiskava: Vojaki so streljali na neoborožene protestnike
Šele leta 1998, po desetletjih prizadevanj svojcev, je v sklopu mirovnih prizadevanj za konec konflikta takratni premier Tony Blair odobril novo javno preiskavo krvave nedelje. Preiskava lorda Savilla, v kateri so intervjuvali 900 očividcev in drugih, je trajala kar 12 let in velja za najobsežnejšo, najdaljšo in najdražjo v britanski pravni zgodovini.
Svojci žrtev že desetletja zahtevajo sodni pregon za vojake. Foto: EPA
Premier David Cameron je na podlagi poročila izrekel prvo uradno opravičilo za incident. »Sklepi poročila so popolnoma jasni. Ni dvomov ali dvoumnosti. Kar se je zgodilo na krvavo nedeljo, je bilo neupravičeno in neopravičljivo. Bilo je narobe. Nekateri pripadniki naših oboroženih sil so ravnali napačno. Vlada je odgovorna za ravnanje naših oboroženih sil in za to mi je v imenu vlade in naše države globoko žal,« je v parlamentu dejal Cameron.
Možnosti za sodni pregon pa je vse manj, saj je aktualna britanska vlada pod vodstvom Borisa Johnsona lani razkrila načrt za ustavitev pregona vseh vojakov in militantov v času severnoirskega konflikta, da bi potegnila črto pod tem bolečim obdobjem, a je napoved razjezila sorodnike žrtev in uradni Belfast.
»Britanska vlada upa, da bodo sčasoma vsi prizadeti svojci umrli, in s tem bo težava rešena. Vendar se naša pot nadaljuje, dosegli bomo pravico. Na vsak način se bomo borili proti tej zakonodaji,« je na letošnji okrogli mizi ob spominjanju na krvavo nedeljo povedal John Kelly, udeleženec protesta in brat ene izmed žrtev.
Spomin na krvavo nedeljo, na »dan, ko je umrla nedolžnost«!
Spomin na krvavo nedeljo je tudi petdeset let pozneje med družinami in prijatelji ubitih, starih okoli dvajset letali še mlajših, še vedno močno prisoten in grenak. Svojci so se v minulem zadnjem tednu januarja s številnimi spominskimi slovesnostmi spominjali krvave nedelje, ki je spodbudila severnoirsko vojno.»Naša generacija počasi umira. Radi bi videli pravico, dokler smo še živi,« je za Reuters na eni od slovesnosti povedala Jean Hegarty, katere brat Kevin McElhinney je bil ustreljen na protestih, star samo sedemnajst let.
Vir in fotografije so s spleta.
Zbral in pripravil: Franci Koncilija
