Kustosinja Majda Pungerčar
UVOD
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu, so prvega oktobra 2021 ob 130-letnici prenehanja delovanja dvorske železarne, odprli razstavo z naslovom NA DVORU ULITA UMETNOST, ki jo je pripravila kustosinja Majda Pungerčar. Izdelki Auerspergerjeve dvorske železarne, ki je zaposljevala okoli 700 ljudi, so bili zelo prepoznavni in cenjeni, leta 1834 pa je železarna pridobila celo naziv cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna. Predmete so izdelovali po naročilu, mnogi pa so imeli izključno okrasni pomen. Ministrstvo za kulturo že več let načrtuje obnovo nekdanje Auerspergerjeve železolivarne na Dvoru, vključno z revitalizacijo širšega območja. Razstava bo odprta vse do 8. februarja 2022.
DVORSKI ŽELEZARJI SO BILI PRAVI UMETNIKI
Znano je, da Dolenjski muzej hrani okoli 360 izdelkov dvorskih železarjev, ki jih zbirajo že 70-let, vse od ustanovitve muzeja. Izdelki kažejo, da so imeli dvorski železarji izjemen občutek za estetiko. Kustosinja Majda Pungerčar je prepričana, da so bili pravi umetniki. V prvih desetletjih delovanja je bila na Dvoru klasična fužina, kjer so v enem letu izdelali okoli 8000 železnih peči. Ko pa je po letu 1822 vodstvo dvorske železarne prevzel Čeh Ignaz Pantz je dvorska fužina postala sodobna železolivarna. Proizvodnjo so hitro preusmerili iz robustnih tračnic in industrijskih strojev v izdelke za široko potrošnjo z izrednim umetniško estetskim poudarkom.
Na razstavi so na ogled tudi stare fotografije velikih in pomembnih dvorskih izdelkov, ki še danes stojijo v naravi po vsej Sloveniji. To so Hradec-kega most v Ljubljani, vodnjak s silhueto Valvazorja v Višnji Gori, nagrobnik barona Žige Zoisa na ljubljanskih Žalah in drugo…
Most v Ljubljani
ZAKLJUČEK
Dvorska železarna ni bila prepoznavna samo po napredni tehnologiji umetniško oblikovanih izdelkov, ampak je bila tudi prva v Sloveniji, ki je imela urejeno socialno zavarovanje za delavce in delovni red. Žal je livarna proti koncu 19. stoletja začela hitro nazadovati, leta 1891 pa so peči dokončno ugasnile za vedno…
Fotografije so s spleta.
Vir: Dnevnik in s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
