Z rojakom pesnikom Tonetom Pavčkom sem se v življenju večkrat srečal. Ostal mi je v blagem spominu; čeprav je bil kot sogovornik vihrav, iskriv, duhovit in sproščen, je bil hkrati tudi izredno poduhovljen in tenkočuten sogovornik. Pesnil je domala sproti, predvsem pa je povsem brez zadržkov strastno pričeval, da se neizmerno veseli in ljubi življenje…
Pesnik Tone Pavček me je globoko očaral s svojim iskrenim sporočilom, da je življenje nezaslužen dar. Po njegovem globokem prepričanju je smiselno živeti, se veseliti srečavanja z dobrimi in poštenimi ljudmi in se predajati čudoviti Sloveniji,še posebej Dolenjski, ki sta dragocena darova staršev, ki so ga rodili, in Boga. Pavček je bil trdno prepričan in tako je tudi živel, da je na pravi poti, če hodi po poti podarjanja, poti dobrote do bližnjega, spoštovanja tega, kar je vredno spoštovati, po poti ustvarjanja, ker je to nekaj najvrednejšega v življenju slehernega človeka. Vse te vrline mu je z ljubeznijo podarila mama. To ga je kasneje reševalo, saj ga je trdota življenjskih preizkušenj na stara leta obrusila, predvsem pa umirila.
Tudi na področju srečavanja in kulturnega sodelovanja s slovenskimi pesniki in pisatelji njegovega časa je bil Tone Pavček dobrohoten in prijazen sogovornik. Zanj je bilo pomembno samo to, da ko bo nekaj, kar je trajno zapisano, resnično tudi dobro v slovenski književni zakladnici. Pesnik Tone Pavček je kot pesnik dejal, da je na področju kulture vse preveč »slamorezenja« v tem, kar ponuja televizija, slovenska javna in kulturniška scena. Ostal je prepričan, da nam obstaja samo še ustvarjanje in branje dobre knjige in hkratno občudovanje naše prelepe slovenske krajine, kolikor je porabništvo že ni uničilo. Dolenjsko in Primorsko je Pavček občudoval tako močno in ponotranjeno, da se mu je vse spreminjalo v verze. Pa tudi tako ljubeče, ponosno in domačijsko zavzeto, da nam vsem še danes simbolično vedno znova postavlja ogledalo pred oči glede našega domoljubja, ljubezni do matere in do slovenske zemlje.
Fotografije so s spleta.
Vir: Družina
Zbral in uredil: Franci Koncilija
