NAŠE DRUŠTVO IZDALO PRVO KNJIGO

Z izidom knjige Marinke Marije Miklič V KAMEN VKLESANO Kulturno društvo Severina Šalija stopa na pot uresničevanja enega od svojih zahtevnejših in ambicioznejših programov. Gre namreč za izdajateljsko dejavnost, ki si jo je društvo zapisalo v program, da bi tako uresničevalo svoje poslanstvo in prispevalo svoj delež v kulturno dogajanje novomeškega območja in širše.

Knjigo so natisnili v Opara tisku decembra lani in je tako že v rokah nekaterih bralcev, širše javne pozornosti pa bo deležna na predstavitvah, ki se bodo zvrstile od slovenskega kulturnega praznika naprej.
Avtorica Marinka Marija Miklič, članica našega društva, ljubiteljem proznega pisanja ni neznano ime. Že od leta 2002 redno objavlja svoje prispevke v literarnih revijah (Sodobnost, Mentor, Rast, SRP), časopisih (Dolenjski list, Vzajemnost, Kmečki glas …) in zbornikih (Snovanja, Mojemu mestu, Lepota besede …). Za svoje literarne stvaritve je prejela več priznanj in nagrad, denimo, nagrado revije Rast, nagrado KGD Reciklaža, nagrado Slavističnega društva, nagrado Lipe, Onino pero, s humoresko Diploma je zmagala na Proznem mnogoboju, njena zgodba Skrivalnica se je uvrstila v antologijo evropskih mest, zgodba Reci sklečka pa v dvojezični avstrijski zbornik. Leta 2012 je pri KUD Franc Bogovič izšel njen knjižni prvenec Odprta ograja z izbranimi dvajsetimi kratkimi zgodbami.

Za svojo drugo knjigo z naslovom V kamen vklesano je Marinka M. Miklič izbrala 17 zgodb, ki jih je napisala na osnovi svojih doživetij in spominov na življenje, kot je potekalo na dolenjskem podeželju v njenem otroštvu in kasneje. Poudarek ni na osebnem doživljanju, ampak avtorica izrisuje nekdanje življenje, kot se izraža v vsakdanjih delih, opravilih in običajih ter poklicih oziroma obrteh. Tako ima njeno pisanje, kot ugotavlja v svoji spremni besedi V srce vklesano Diana Pungeršič, “močno etnološko, kulturno-antropološko spoznavno vrednost, saj v natančnih in verodostojnih opisih nekdanjega načina življenja razodeva snovno in zlasti duhovno kulturo Dolenjske v drugi polovici prejšnjega stoletja”. Na to plat Mikličinega pisanja opozarja tudi dr. Milček Komelj (predsednik našega društva) v svoji poglobljeni spremni besedi Svetla, z nostalgijo prepojena knjiga, ko zapiše, da avtorica v knjigi nagovarja bralca “z iskrenim pričevanjem”, ki njeni knjigi daje poleg “osnovne intimne obarvanosti” tudi “narodopisen in kulturnozgodovinski pomen”.

Milan Markelj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja