Na znameniti sliki Mona Liza (1479–1542) je renesančni umetnik Leonardo da Vinci upodobil ženo bogatega trgovca s svilo Francesca del Gioconda. Njeno značilno rumenkasto kožo sta preučevala dva uveljavljena ameriška zdravnika: Mandeep Mehre iz bolnišnice za ženske bolezni v Bostonu in Hilary Campbell s kalifornijske univerze v Santa Barbari. Ugotovila sta, da je imela Mona Liza kar nekaj zdravstvenih težav. Čeprav je njena bolezen dala sliki poseben čar, je verjetno bolehala zaradi pomanjkljivo delujoče ščitnice. Zato je imela razredčene lase in golšo. Ker je Mona Liza Leonardu pozirala kmalu po porodu, je velika verjetnost, da je imela poporodno vnetje ščitnice. S to ugotovitvijo sta zdravnika zavrgla prejšnje prepričanje, da je bila njena koža rumena zaradi srčnih težav, povišanega holesterola in trigliceridov. V času renesanse je bila prehrana takšna, da so ljudje trpeli zaradi pomanjkanja joda, zaradi česar je bila pogosta golšavost. To je zaslediti tudi na številnih slikah in kipih iz tistega časa. Po moževi smrti je Mona Liza zadnja leta svojega življenja preživela v samostanu sv. Uršule, kjer je bila tudi pokopana.
(Vir: Wikipedija in Svet 24)
Pripravil: Franci Koncilija
