DRAGOCENI SREDNJEVEŠKI ROKOPIS, SLAVINSKI MISAL, JE BIL LETA 2018 VRNJEN V SLOVENIJO

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SLAVINSKI MISAL V SLOVENIJI\MISAL.jpg

Misal oglejskega obreda, narejen leta 1481 v Nϋrnbergu v Nemčiji, ki je bil posebej izdelan za cerkev sv. Danijela v Zalogu pri Postojni, so vrnili v Slovenijo. Gre za izredno dragocen srednjeveški rokopis v latinskem jeziku, imenovan Slavinski misal, ki je iluminirani rokopisni kodeks posebnega pomena tako za slovensko kulturno dediščino in zgodovino Slovencev. Ta izjemni dokument slovenske zgodovine je v letu evropske kulturne dediščine (2018) za 63 tisoč evrov kupila Narodna univerzitetna knjižnica ( NUK) s finančno podporo Ministrstva za kulturo. Slavinski misal je bil 12. septembra 2018 predstavljen v NUKU v Ljubljani. 

SKRIVNOSTNA IN BURNA POT MISALA V SLOVENIJO 

Kaj se je z misalom dogajalo vse od vpisa na god sv. Katarine leta 1481 do leta 1982, ko se je po 501 letu pojavil v katalogu dražbene hiše Sotheby v Londonu je popolna neznanka. Misal je na dražbo prišel, kot je navajal dražbeni katalog, iz zbirke neke anonimne gospe. Za nakup si je že takrat prizadevala Narodna in univerzitetna knjižnica , a zaradi pomanjkanja denarja, je lastnik misala postal antikvariat iz Connecticut-a v ZDA, že februarja 1983 pa se je misal preselil v zasebno zbirko rokopisov in inkunabul Bergendal Collection v Torontu. Z leti so Slovenci na misal domala pozabili in zdelo se je, da je misal dokončno izgubljen, oziroma, da bo za vedno ostal v tujini. Nekakšna tolažba so bile le fotografije celotnega kodeksa, ki jih je z dovoljenjem lastnika zbirke dr. Josepha Pope NUK-u oskrbel p. Martin Dimnik, takrat predstojnik Papeškega inštituta za srednjeveške študije v Torontu.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SLAVINSKI MISAL V SLOVENIJI\FOTKA - 2.jpg

Župnijska cerkev v Slavini

Predstavnik Kulturnega društva Slavina je leta 2002 začeli iskati stik z lastnikom kodeksa in ga prek p. Martina Dimnika tudi vzpostavil. Kmalu je društvo pridobilo soglasje, da lahko izdela kopije fotografij iz NUK-a in jih uporabi za razstavo ali publikacijo. Tako sta prof. dr. Marijan Smolik in prof. dr. Nataša Golob na podlagi obdelave fotografij leta 2003 objavila nekaj člankov o misalu, leta 2004 pa sta v Slavini pripravila  predavanje na katerem sta predstavila misal. Tako je iInformacija o Slavinskem misalu in njegovem pomenu dosegla tako laično kot strokovno javnost in prav ta iniciativa iz lokalnega okolja je botrovala odkupu misala leta 2018. 

KAJ MENI STROKA O MISALU? 

Rokopis vsebuje 78 pergamentnih listov velikosti 293 x 202 mm. Vezan je v lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem s pečatnim okrasom. Platnice so okrepljene s kovinskimi vogalniki, sredi vsake platnice je štirioglata kovinska rozeta. Platnici zapirata dva kovinska zaklepa. Na zadnjem numeriranem foliju je podpis pisca, to je Franciscus Preming.  Rokopis v latinskem kolofonu vsebuje zapis o datumu nakupa, ceni kodeksa in ter slovenska osebna in ledinska imena, povezana z nakupom, s čimer predstavlja pomemben dokument ekonomske zgodovine ter spomenik razvoja slovenskega jezika. Rokopisov, ki vsebujejo – tako kot ta Slavinski misal – kakršen koli podatek o svojem nastanku, času in kraju izdelave, o naročniku, plačilu in prevzemu, tudi v srednje-evropskem prostoru ni dosti znanih. V vsebinskem pogledu je kodeks pomemben kot redek ohranjen primerek misala po obredu oglejskega patriarhata, saj so po tridentinskem koncilu, ki je prepovedal uporabo starejših liturgičnih tradicij, iz naših cerkva pod oglejsko pristojnostjo odstranili večino liturgičnih knjig oglejskega obredja. 

https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2018/09/12/65527130.jpg

Kot tak je misal izredno redek in pomemben spomenik liturgične zgodovine naših krajev. Rokopis je poseben tudi zato, ker vsebuje prepis samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v cerkvi sv. Danijela v Zalogu, kar potrjuje sklepanje, da kupci tega misala niso kupili dela, ki bi bilo slučajno naprodaj, ampak so dali prepisati tiste dele, ki bi jih utegnili uporabljati v omenjeni cerkvi. Kodeks je pomembna kulturna dediščina tudi z vidika likovnih prvin. Slikarsko okrasje in sedem inicialk je delo odličnega knjižnega slikarja, ki ga pri nas poznamo pod imenom Stuchsov mojster, ker je sodeloval z nürnberškim tiskarjem Georgom Stuchsom, sicer pa je poslikal tudi rokopisna dela.

Pridobitev je izredno pomemben spomenik našim prednikom, ki so nedvomno z veliko truda in odrekanja zbrali 5 zlatnikov in 7 soldov, da so za podružnično zaloško cerkev, v Nürenbergu naročili bogoslužno knjigo, ki je po kvaliteti izdelave in estetski vrednosti presegala svoje osnovne naloge. Posebej preseneča, da so tako kvaliteten kodeks naročili v času najhujših turških vpadov, saj so Turki v sedemdesetih in osemdesetih letih 15. stoletja praktično vsako leto vpadali na Kranjsko.

PREDSTAVITEV MISALA V SLAVINI

Obiskovalce na predstavitvi misala v Kulturnem domu v Slavini sta nagovorila postojnski župan Igor Marentič in slavinski župnik Jože Jakopič, misal pa so pred polno dvorano predstavili: ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Martina Rozman Salobir, vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice mag.  Marijan Rupert, vodilna slovenska strokovnjakinja za srednjeveške rokopise in knjižne poslikave zaslužna profesorica ddr. Nataša Golob, predstavnica Arhiva Slovenije in strokovnjakinja za konzervatorstvo in restavratorstvo dr. Jedrt Vodopivec Tomažič ter mag. Janko Boštjančič iz Slavine.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SLAVINSKI MISAL V SLOVENIJI\unnamed.jpg

Kulturni dom v Slavini.

SLEHERNI ODKRITI ROKOPIS JE IZREDNO POMEMBEN 

Po besedah vodja rokopisnega oddelka NUK-a Marijana Ruperta, ki zbira vse, kar je povezano s slovenskim prostorom, je kodeks pomemben, ker sta zelo jasno izkazana njegov izvor in namembnost. Poleg tega se je iz obdobja srednjega veka ohranilo le od dva do pet odstotkov gradiv, zaradi česar je vsak nov rokopis izjemno dragocen. Kodeks obenem dokazuje, da smo bili Slovenci že takrat zelo vpeti v evropski prostor, ne nazadnje pa je tudi nov primer Stuchsove iluminacijske šole.     

Latinski misal, ki so ga kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v Cerkvi sv. Danijela v Zalogu, je v strokovnih krogih znan tudi kot Slávinski misal, saj je bil rokopis naročen in izdelan za Cerkev sv. Danijela v Zalogu v župniji Slávina. Foto: NUK
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SLAVINSKI MISAL V SLOVENIJI\l_158973IMG_6821.jpg

»Slovenskih tekstov iz časa do leta 1550 je bolj malo, a dovolj, da lahko iz tega zaključimo, da je bila slovenščina v ekonomskem, liturgičnem, leposlovnem in administrativnem pogledu popolnoma zrel jezik«, je že ob predstavitvi kodeksa septembra 2018 v Ljubljani dejala vodilna poznavalka srednjeveških rokopisov na Slovenskem  Nataša Golob.

Rokopis hrani NUK, osrednji arhiv za rokopise kulturne dediščine v Sloveniji, katere zbirka obsega 120 srednjeveških rokopisov. Tovrstne rokopise je že leta 1782 začela zbirati Licejska knjižnica v Ljubljani kot predhodnica NUK-a, ki je hranila rokopise samostanov na Kranjskem.

Fotografije so s spleta.

Vir: STA in Demokracija.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.