UVOD
Založba Pivec je Neži Maurer, slovenski pesnici, pisateljici in publicistki, ob njenem visokem jubileju (22. 12. 1930) izdala knjigo V pesmih je moje življenje avtorice Liljane Jarh, ki je v uvodu literarne biografije zapisala: »Najprej si novorojena deklica v sobi ob mladi materi, ki si te ni ne želela ne hotela, saj je – nepripravljena na posledice – zanosila v naivnem, prvem stiku z moškim. Na svet si prišla kot božja kazen za bajtarsko družino, nezakonski otrok, ki je uničil dekliški svet in hrepenenju po večni odrešitvi v lastnem svetišču pobožnosti prizadejal gorje. V jasni decembrski noči sta njene mučne telesne občutke spremljali le žalost in srčna pobitost domačih in rodila te je proti jutru, ko je mraz posebej močno stiskal, strah družine pred prezirom in obsodbo družbe pa še neizmerno bolj.«
KDO JE PESNICA NEŽA MAURER?
Nekdanja novinarka, učiteljica, avtorica štiridesetih knjig je bila Neža Maurer v svojem času ena redkih pesnic, ko pesnic skorajda ni bilo. Zato ni čudno, da je pesnica Neža Maurer med najbolj branimi, priljubljenimi in oboževanimi slovenskimi pesnicami. Bila je prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana, urednica pri revijah Kmečki glas, Otrok in družina, Rodna gruda, terenska reporterka, direktorica, glavna urednica revije Prosvetni delavec. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri komiteju za informiranje Slovenije. Bila je upornica od mladih let.
NEŽA MAURER, IKONA POEZIJE
Neža je postala ikona poezije, s katero je nagovarjala množice. Z njenimi pesmimi so generacije merile svojo intimo. Užaloščeni svojci še vedno dajejo njene verze v osmrtnice. Marsikdo zna vsaj nekaj njenih pesmi na pamet, deklamirati ali zapeti. Seveda tudi zato, ker so se jih učili v šoli. Ni se jih bilo težko naučiti, ker so bile nekaterim zelo blizu, tako kot je tale pesmica:
Notranjost
Mir se vrača vame kot Cerkniško jezero v svojo zeleno, vse poletje prazno kotanjo.
Iz notranjih virov prihaja. Ne poznam jih, a vem, da so v meni, da so moji, da se v njih poraja spokojnost. In tudi ljubezen.
Neža Maurer
Po upokojitvi se je posvetila pisanju pesmi za otroke in odrasle, lotila pa se je tudi proze: njeni Koruzni punčki sta med najbolj priljubljenimi knjigami za otroke. Tako pesmi Neže Maurer, tako tiste za otroke kot tiste za odrasle, hitro najdejo pot med bralce. Neža Maurer to razlaga takole:
»Ker ni v mojih pesmih artističnega ognjemeta in ne drugih formalističnih bravur, domnevam, da priteguje bralce moja neposrednost. S svojo izpovedjo se dotikam njihovih čustvenih strun. V moji sreči, v mojem veselju, v moji žalosti, v moji predanosti, predvsem pa v moji človeški šibkosti odkrivajo svoje veselje, svojo srečo, svojo žalost in predvsem svojo šibkost. V mojih pesmih najdejo sebe in svojo izpoved; take so, kot bi jih sami pisali. Zato, mislim, so jim blizu in jih radi berejo.« Zanimiva je tudi njena primerjava s Svetlano Makarovič. Obe pišeta za otroke, a Neža je nežnejša, bolj blaga, ne tako družbeno ostra. »S Svetlano ne moreva druga mimo druge, ker naju imajo obe radi. Medve se razumeva od nekdaj, ker sva si nekako kos. Ona me šimfa, jaz pa jo zastrašim. Zame je bila vedno punčka, saj je devet let mlajša.«
ZAKLJUČEK
Neža Maurer je že od leta 1962 članica Društva novinarjev, od leta 1973 članica Društva slovenskih pisateljev, gibanja za kulturo miru in nenasilja od leta 1983 in PEN kluba od leta 1991. Za svoje novinarsko in literarno delo je dobila kar nekaj nagrad, med njimi Tomšičevo nagrado za novinarsko delo, Prešernovo nagrado Gorenjske, nominirana je bila za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, postala je častna občanka rojstne občine Polzela, leta 2008 je bila razglašena za Slovenko leta,v letu 2010 pa je prejela zlatnik poezije za življenjsko delo.Zdaj že nekaj let živi v domu starejših občanov v Potočah pri Preddvoru. V utemeljitvi za prejem zlatnika poezije za življenjsko delo so zapisali: »Zlatnik poezije 2010 je prejela Neža Maurer, pesnica, za katero literarna kritika pravi, da je poslednja vitalistka pesniške literature. V pesniški zbirki Raj (leto 2007), ko avtobiografsko izpoveduje doživljanje sočloveka in sveta, predvsem govori o človeku, ki je v svoji ranljivosti ogrožen in sam. Vendar je Neža Maurer izrazita pesnica izpovedne ljubezenske lirike in v njej se kaže kot odprta, topla osebnost. Njena pesem kljub osamljenosti stremi k optimizmu, vitalnosti in pogumu. Avtorica se sicer vprašuje: Ljubezen ljubi življenje, kaj ljubim jaz?, toda vselej najde preprost, jasen, neposreden odgovor z liričnim jezikom, ki se človeka dotakne.«
Neža Maurer je napisala več pesniških zbirk za odrasle in otroke, preko 80 otroških radijskih iger in povesti, njena dela so prevedena v več jezikov, tudi v japonščino. Neža Maurer je pesnica, ki živi svojo osebno legendo.
Vir: Večer
Fotografije so s spleta
Zbral in pripravil: Franci Koncilija
