Znameniti Berlinski filharmoniki, ki letos praznujejo 140-letnico delovanja, so 18. februarja 2022, prvič po letu 1900, nastopili v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Berlinski filharmoniki, eden najboljših svetovnih orkestrov, ima v matični hiši 90 koncertov na sezono in 50 do 60 koncertov zunaj nje. Poleg tega se preizkušajo tudi v drugih glasbenih zvrsteh, kot so jazz, rock, elektronska glasba in drugo. Cilj filharmonikov pa je, da so najboljši in da se razvijajo v glasbenem oziroma umetniškem smislu. Kakovost orkestra je domala eterična, neposredna in globoko intimna, s tem pa dosega najvišje estetske ideale glasbene umetnosti. Orkestru dirigira rusko-avstrijski dirigent in pianist Kirill Petrenko (1972). Predstavili so se s sporedom, ki bi že sam po sebi pomenil osvežitev na naših koncertnih odrih, a nedvomno je vendar bila v ospredju dogodka sama prisotnost enega najuglednejših orkestrov na svetu.V orkestru igrajo tudi trije slovenski glasbeniki.
To so hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder, ki sta še v preizkusni dobi.
Klarinetist Andraž Golob
Orkester je mednaroden, saj so v njem predstavniki 30 različnih držav in narodov. Z novim dirigentom Kirillom Petrenkom želijo dati drugačen pogled na skladbe, ki jih izvajajo, kot so Brahmsove, Brucknerjeve in Mahlerjeve simfonije.
Dirigent Kirill Petrenko
Kirill Petrenko je od avgusta 2019 glavni dirigent in umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov. Pred tem je sedem let deloval kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, po prvih kariernih angažmajih v dunajski Ljudski operi, Državnem gledališču Meiningen in Komični operi Berlin. Bil je gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu. »Prvi programski poudarki maestrovega mandata so klasično-romantični repertoar, ruska glasba in neupravičeno pozabljeni skladatelji. Pomemben vidik Petrenkovega delovanja pa je izobraževalni program Berlinskih filharmonikov, s katerim orkester nagovarja novo občinstvo.«
Cankarjev dom
Na koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani je orkester med drugim izvedel prvi zvočni vtis s preludijem skladbe Pfotoptosis Bernda Aloisa Zimmermanna. To je monumentalno enostavčno delo z nenavadno sugestivno zvočnostjo. Poslušalca nagovarja z izjemno večplastnostjo glasbene materije, njene barvite in domiselne orkestracije z razkošno večplastnostjo simbolne pripovedne vsebine. Ta v poslušalcu vzbuja močna čustva, pripadajoča večinoma spektru nelagodja, strahu, vznemirjenja in celo temačnih slutenj.
Sledila je Druga simfonija Johannesa Brahmsa, na kateri stoji simfonika 19. stoletja. Kot taka je tudi stalnica v repertoarju slovitega orkestra, ki jo je tudi tokrat izvedel tehnično brezhibno, s svežim transparentnim zvenom, polnim življenja.
V Ljubljano so Berlinski filharmoniki prišli prvič po letu 1900, kamor so pripotovali z Dunaja, 19. februarja pa so po 80 letih obiskali Zagreb. Orkester Berlinskih filharmonikov, ki uživa dolgoletni ugled enega najboljših svetovnih orkestrov, so ustanovili leta 1882.
Ingrid Gortan, Stefan Dohr, Andrea Zietzschmann in Uršula Cetinski na predstavitvi vrhunskega glasbenega dogodka v Cankarjevem domu.
Fotografije so s spleta.
Viri: STA, Delo in Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
