Prva romanizirana biografija o Prežihu Vorancu, ki jo je napisal Rudi Mlinar, Voranca opisuje kot človeka, ki se je razdajal za ekonomski napredek socialno šibkih ljudi, hkrati pa tudi njegovo izjemno pisateljsko nadarjenost in plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil pisateljskemu snovanju izrazito nenaklonjen. Lovro Kuhar – Prežihov Voranc je nedvomno najpomembnejši prozni pisec slovenskega socialnega ali novega realizma. V spremni besedi je Mirko Ojnik o knjigi zapisal: »Roman predstavlja Prežihovega Voranca kot človeka z veliko začetnico in ga postavlja na tisto mesto v slovenski literarni zgodovini, ki si ga gotovo zasluži.«
Prežihov Voranc je v slovenski literaturi močno zaznamoval obdobje socialnega realizma. Svoje pisateljevanje je izvajal vzporedno s svojim političnim aktivizmom. Življenje Prežihovega Voranca so zaznamovali dvojnost (po)javnosti v pisateljevanju in politični ilegali, ustvarjanje obeh tako v domovini kot v emigraciji ter politični aktivizem nasproti ustvarjalni politiki. Slednja ga je pripeljala tudi do spora s partijskim kolegom in kasnejšim predsednikom Jugoslavije Josipom Brozom Titom, zaradi katere se je leta 1939 umaknil iz aktivne politike ter se posvetil pisateljevanju. Aprila 1941 se je po ustanovitvi OF znova politično aktiviral, a bil hitro ujet, zaprt in interniran v koncentracijski taborišči Sachsenhausen in Mauthausen v Nemčiji. Prežihov Voranc je za zbirko povesti »Solzice« leta 1949 prejel Levstikovo, leta 1950 pa še Prešernovo nagrado. Vorancu v spomin je poimenovana prva slovenska bralna značka, knjižnica v Ljubljani, sedem slovenskih osnovnih šol ter spominska soba Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem. Pokopan je v Kotljah na Koroškem.
Romanizirana biografija opisuje Prežiha kot človeka, ki se je razdajal za ekonomski napredek socialno šibkih, hkrati pa njegovo izjemno pisateljsko plodovitost, ki jo je zmogel v času, ki je bil pisateljskemu snovanju izrazito nenaklonjen. Obenem pa avtorju uspe slikovito predstaviti Prežiha kot predstavnika samoraslih koroških ljudi. Posebno verodostojno in intimno noto dajejo delu številna objavljena pisma, skozi katera spoznamo Prežiha v njegovem razmišljanju in njegovem odnosu do drugih članov Prežihove družine.
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
