OKROGLA MIZA O PROBLEMATIKI DVOJNE KAKOVOSTI IZDELKOV V EVROPI

Dvojno kakovost živil in namerno zavajanje potrošnikov je težko dokazati, so še pred poletjem opozorili govorci na okrogli mizi o dvojni kakovosti izdelkov in pravicah potrošnikov, ki živijo v Evropski uniji. Pomembno orožje v boju proti nepoštenim praksam je zato osveščanje in izpostavljanje goljufov. Evropski “newdeal” za potrošnike ob tem prinaša več zakonodajnih sprememb.

Na okrogli mizi z naslovom Ali je dvojna kakovost izdelkov dejstvo – kaj novi evropski paket pravic pomeni za potrošnika?, ki sta jo pripravila evropski poslanec dr.Igor Šoltes in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), so med drugim izpostavili problem opredeljevanja različne kakovosti proizvodov. “Trditve nekaterih, da na skupnem evropskem trgu ni živil dvojne kakovosti, je sprenevedanje in sodi v kategorijo lažnih novic,” je prepričan Šoltes. »Ne smemo dopustiti, da bodo novejše države članice postale odlagališče izdelkov slabše kakovosti. Očitno lahko govorimone le o Evropi dveh hitrosti, ampak tudi o Evropi dveh kakovosti. Takšno prehransko razlikovanje na prvo- in drugorazredne državljane v Evropi je nedopustno!« je še dodal.

Analiza Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je analizirala izdelke za vzhodne in zahodne trge, je sicer pokazala določene nepravilnosti, ne pa signifikantnih odstopanj, je povzel vodja sektorja za živila, krmo in zdravila na upravi Matjaž Guček. “Nekaj več” odstopanj je odkrila ZPS v primerjavi 32 parov izdelkov iz Slovenije in Avstrije, je povedala predsednica ZPS Breda Kutin. Kutinova je še priznala, da v ZPS velikih rezultatov ne pričakujejo. “V komisiji za usklajevanje metodologije je imela industrija zelo močan položaj, bila je enakovredno zastopana,” je pojasnila. Kutinova je znova opozorila še na dodatno objektivno težavo. Kriza je namreč v Sloveniji izbrisala celo vrsto državnih aktivnosti za varovanje potrošnikov, ukinjen je bil urad za varstvo potrošnikov, neustrezna je ekipa na tem področju na gospodarskem ministrstvu, občutno so se zmanjšala tudi sredstva za nevladni sektor.

Na “dolge roke kapitalskih interesov” pri vprašanju pravic potrošnikov je opozoril dr. Šoltes, ki je spregovoril o sprejemanju novega dogovora (t. i. newdeal) o pravicah potrošnikov na evropski ravni. “Procesi sprejemanja so dolgotrajni in uspeh ni samoumeven,” je opozoril. Podjetja bodo po njegovem prepričanju med drugim zagotovo skušala minimizirati pojem odškodninskih tožb in samo višino potencialnih odškodnin za zavajanje potrošnikov – sedaj je eden od predlogov štiri odstotke in več njihovih letnih prihodkov.Industrija pogosto nudi argument, da ne gre za različno kakovost, ampak samo za prilagajanje specifičnim okusom potrošnikov, a težko sprejmemo tako utemeljitev.Bremena reševanja tega problema ne smemo prenesti na potrošnike. Nepošteno bi bilo pričakovati od potrošnika, da za vsak izdelek ve, kakšna je kakovost sestavin in ali je ta primerljiva z enakim izdelkom v tujini. Gre tudi za vprašanje varovanja zdravja in okolja. Če pokleknemo pod bremenom svobodnega trga brez vsakršnega nadzora, lahko to povzroči zelo hude in dolgotrajne posledice, zato so nujni ustrezni učinkoviti ukrepi,« je bil prepričan dr. Šoltes.

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je med drugim opozoril na težavo pri dokazovanju zavajajočih poslovnih praks. Izpostavil je definicijo iz nove evropske direktive, da je zavajajoča poslovna praksa takšno trženje izdelkov na različnih trgih, da bipotrošnik izdelek lahko kupil, ker bi menil, da je enak. Načeloma ni nedopustno tržiti različnih proizvodov na različnihtrgih,a morajo biti jasno označeni kot različni,” je dodal.Problem je tudi izvajanje zakonodaje. “Konec lanskega leta je bila sprejeta uredba o sodelovanju med upravnimi organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov v EU,” je poudaril Pirnat. Ti lahko torej operativno sodelujejo in si izmenjujejo podatke. “Gre za kar pomembne spremembe,” je poudaril, a bo ves ta novi paket verjetno učinkovit šele okoli leta 2020.

Slovenski potrošniki so sicer po oceni govorcev precej dobro osveščeni, ne gre pa od njih pričakovati, da bodo sami ob nakupih podrobno preverjali vse deklaracije in jih primerjali z izdelki iz tujine. “Nepoštene prakse je treba objavljati, to bo velika kazen za trgovce in za podjetja,” je poudaril ekonomist Marko Hočevar. “Na dolgi rok verjamem, da se spoštovanje potrošnika splača,” je dodal.

Evropski potrošniški “newdeal” sicer med drugim prinaša tudi evropske kolektivne tožbe. Vseeno pa evropski potrošniki ne morejo računati na visoke odškodnine, o kakršnih berejo, da so dosojene v primerih onstran Atlantika. Kot je namreč opozoril Pirnat, ZDA poznajo t. i. kaznovalne odškodnine, torej lahko vsak potrošnik zahteva kazen za proizvajalca, ki ga je oškodoval. V Evropi pa je odškodnina možna samo v višini, za katero potrošnik dokaže, da je bil resnično oškodovan v materialnem ali nematerialnem smislu.

Pomembne bodo tudi spremembe na področju spletne trgovine, na primer jasna identifikacija trgovca in nadaljnje odpravljanje geoblokad,so poudarili govorci. Tudi tukaj bo glavno vprašanje delovanje zakonodaje v praksi, je še izpostavil Šoltes.

(Vir: STA)

 

Pripravil in povzel: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.