Academia operosorum Labacensium (slovensko Akademija delavnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija. Ustanovljena je bila leta 1693.
Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila Slovenca, zdravnik Marko Gerbec in zgodovinar Janez Gregor Dolničar, imenovan tudi Providus. Oba sta bila tudi aktivna člana Akademije v tedanjem Nürnbergu. Academia operosorum (Družba delavnih mož) je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov, in sicer trinajst pravnikov, šest teologov in štirje zdravniki. Prvi občni zbor je Akademija imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove sta bila vaja in napredek na področju književnosti. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko, tako je Janez Štefan Florjančič že leta 1698 ustanovil Pravniško društvo. Akademija je prenehala delovati leta 1725, po smrti J. G. Dolničarja, ki je bil najaktivnejši član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživiti v letu 1781, vendar zaradi različnih nazorov in pričakovanj niso bili uspešni. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev – Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov – Academia Philharmonicorum Labacensis, ki sta bili ustanovljeni leta 1701. Tako so operosi močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Člane društva imenujemo operosi. Ustanovni člani akademije so bili: Janez Krstnik Prešeren, predsednik, Franc Erazem Hohenwart, Janez Jurij Hočevar, Frančišek Krištof Bogataj, Jurij Gladič in Janez Stefan Florjančič. Vsi so bili odvetniki. Zgodovinar je bil Janez Gregor Dolničar, zdravniki pa so bili Marko Gerbec, Janez Krstnik Brložnik in Janez Andrej Coppini. (Vir: Wikipedija)
Apropo!
Ali ne bi bilo lepo, če bi tudi v Novem mestu že enkrat ustanovili ACADEMIO OPEROSORUM NEOVIDIUM (Akademijo delavnih Novomeščanov)?
Pripravil: Franci Koncilija
