Zanimiv in vsebinsko bogat posvet

Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Medobčinsko pobudo za čezmejno e-sodelovanje v e-regiji pripravil zanimiv posvet, ki je pod naslovom Akademija ob evropskem letu kulturne dediščine potekal 25. maja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Akademijo so zasnovali tako, da bi v letu evropske kulturne dediščine, ki poteka letos in bo še v prihodnjem letu, pomembni profesorji, zgodovinarji, arhitekti, etnologi, ekonomisti, raziskovalci in drugi udeleženci v jasnejše zavedanje javnosti postavili povezanost evropske in novomeške kulturne dediščine, opozorili na njene manj znane sestavine in predlagali akcije za povečanje njene prepoznavnosti, da bi predlagali ukrepe za izboljšanje promocije kulturne dediščine, spodbudili akcije za njeno vpetost v trajnostni turizem Novega mesta ter z vsem tem položili svoj obolos k promociji evropske kulturne dediščine.

Trdinova čitalnica Knjižnice Mirana Jarca je bila 25. maja lepo zapolnjena in po glasbenem nastopu ansambla novomeških gimnazijcev ter pozdravnem nagovoru (preberi) župana mestne občine Novo mesto mag. Gregorja Macedonija so udeleženci prisluhnili vrsti zanimivih predavanj, predstavitev in razmišljanj.

V dopoldanskem delu akademije, ki ga je vodila dr. Vida Čadonič Špelič, je kot prvi nastopil dr. Stane Granda in v svojem predavanju Naš pogled na preteklost Novega mesta potrebuje popolno prevetritev  (preberi) opozoril na premalo poznano kulturno dediščino Novega mesta, ki ostaja prezrta in se ne vgrajuje v podobo mesta, saj je ob sicer uspešnem in svetovno poznanem gospodarstvu v kulturno-zgodovinskem smislu Novo mesto v svetu žal znano le kot mesto, “kjer so zažgali škofa”.

Dr. Aleš Gabrič je v predavanju Vloga gimnazije v Novem mestu v razvoju šolstva na ozemlju današnje Slovenije (glej povzetek) prikazal nekatere dileme, ki se pojavljajo glede pomena novomeške gimnazije od njene ustanovitve dalje. Ob ustanovitvi je bila ena redkih tovrstnih ustanov na našem območju, kasneje pa je konkurenca novih ustanovah vplivala na njen pomen v razvoju šolstva,še posebej v času odpiranja srednjega in visokega šolstva širšim slojem prebivalstva.

Dr. Jože Gričar je predstavil omrežje gimnazij, ki jih je ustanovila cesarica Marija Terezija  (preberi) v času svojega 40-letnega vladanja. Opozoril je, da je prispevek teh gimnazij k razvoju Evrope še premalo ovrednoten, kar pa naj bi se spremenilo z vzpostavljenim spletnim omrežjem terezijanskih gimnazij.

Ivica Križ, univ. dipl. etnologinja je predstavila najzanimivejše delce iz etnološke kulturne dediščine Dolenjske in Novega mesta (glej povzetek), dopoldanski del pa je zaključil baletnik in koreograf, letošnji Prešernov nagrajenec Janez Mejač z razmišljanjem Korak v dvoje (preberi) osvetlil življenje in delo Pie in Pina Mlakarja, legendarnih baletnikov, tesno povezanih z Novim mestom.

V popoldanskem delu, ki ga je vodil prof. dr. Miha Japelj (član Kulturnega društva Severina Šalija) in predstavil samo prireditev (preberi), je dr. Janez Gabrijelčič (tudi član KDSŠ) v prispevku Leto ljubezni z Rastočo knjigo (preberi) predstavil nastanek in razvoj vseslovenskega projekta Rastoča knjige ter zamisel, da Novo mesto postane mesto ljubezni.

V nadaljevanju je profesor in umetniško-pedagoški vodja Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja Zavoda Friderik I. Baraga Aleš Makovec v prispevku Opera na Dolenjskem ima prihodnost (preberi) utemeljil zamisel o Novem mestu kot glasbenem središču, kar lahko postane samo, če ima opero. Navsezadnje opero v Novem mestu na nek način zahteva številno občinstvo, kar dokazuje množični obisk vseh teh izvirnih opernih predstav v izvedbi in produkciji Vokalne akademije Jurij Slatkonja.

Docent dr. Tomaž Slak je v prispevku Zgodovina in prihodnost Glavnega trga v Novem mestu (glej povzetek) razjasnil številne odprte dileme glede urejanja Glavnega trga vključno z njegovim končnim pogledom v prihodnost.

Marjan Hren, predsednik društva Machova dediščina pod Gorjanci, je v prispevku Machova dediščina pod Gorjanci in noč metuljev (preberi) predstavil Machovo učno pot in z njo povezano družino Mach ter svilnatega prelca metulja jamamaj, ki ga je za svoje sviloprejstvo k nam uvedel Johann Mach.

Po končanih predavanjih so se udeleženci preselili v knjižnični atrij, kjer so prisluhnili nastopu učenk Glasbene šole Marjana Kozine.

Pripravila: M. Markelj in F. Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.