KOVANE SKULPTURE: ODMEV TIŠINE

Kartuzijan Janez Hollenstein, nekdanji dolgoletni prior v kartuziji Pleterje, je v kovačnici svoje samostance celice desetletja koval železo in ustvarjal čudovite skulpture. Na pobudo Kulturnega društva Zgovorna tišina iz Ljubljane so bile organizirane tri odmevne razstave Hollensteinovih železnih skulptur: leta 2017 v Galeriji Krka v Novem mestu in v Galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, aprila letos pa v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju.

 Vse tri razstave so bile med ljudmi in v strokovni javnosti izredno lepo sprejete, zato se je Kulturno društvo Zgovorna tišina odločilo za izdajo zbornika z naslovom Odmev tišine. V zborniku je tudi posvetilo v spomin priorju Janezu Drolcu, s katerim je bil  brat Hollenstein globoko duhovno povezan. Latinska misel COR AD COR LOQUITUR pomeni Srce srcu govori. Na začetku knjige spregovori sam brat Janez Hollenstein in razmišlja o obliki hoje za Kristusom, ki je zanj predvsem ekleziološka, pa tudi meniška, kartuzijanska duhovnost. Kot meniha ga navdušuje »velika duhovna svoboda, ki je lastna puščavniškemu življenju in sodi k jedru kartuzijanske duhovnosti.« Prav to pa mu pomaga, da delo, ko kuje odpadno železo, postaja povezovalni del njegovega molitvenega življenja. Tako kovanje železa na poseben, rekli bi mističen način postaja njegovo kontemplativno življenje v smislu osebnega duhovnega vzpenjanja, vstajenja in razsvetljenja kot stalna vertikalna povezanost z Bogom.

V nadaljevanju sledi razmišljanje predsednika KD Zgovorna tišina Zvoneta Pelka, ki Hollensteinove kovane skulpture razume, kot da na poseben način določajo prostor in čas našega zemeljskega bivanja. V zborniku je Zvone Pelko poskrbel za vsebinsko in oblikovalsko zasnovo ter za odlično terensko fotografijo. Akademik prof. dr. Milček Komelj pa je spremno besedo v zborniku naslovil V srčnem ognju rojene oblike zmagovitega življenja. Poudaril je, »da kartuzijanski menih brat Janez Hollenstein s svojimi molitvami in premišljevanji, ki so usmerjena k Bogu, preliva odpadno železo v likovno ustvarjalnost.« Zdi se, da umetnik tako trdo materijo preusmerja v duhovno razsežnost ter jo s svojim kovanjem tudi transcendentalno oživlja. Spremno besedo akademik Milček Komelj zaključi z mislijo, »da kartuzijan brat Hollenstein s svojimi skulpturami poveličuje ustvarjalno moč svojega Stvarnika.«

Pripravil: Franci  Koncilija

Preberi še: razmišljanje Milene Novak o zborniku.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.