KD Severina Šalija daje pobudo, da bi obnovili oba Plečnikova spomenika v Novem mestu
Pripravil: Milan Markelj
V KD Severina Šalija je dozorela pobuda, da bi Plečnikov spomenik NOB v Bučni vasi in morda tudi njegov spomenik na Seidlovi cesti s skupnimi močmi očistili in po potrebi ustrezno obnovili po navodilih stroke. V ta namen je društvo predlagalo Združenju borcev za vrednote NOB Novo mesto in Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine, da se v jubilejnem letu ustanovi tričlanski odbor za obnovo obeh Plečnikovih spomenikov v Novem mestu. (glej Pobuda)
Letošnje leto je namreč proglašeno za Plečnikovo leto. 7. januarja letos je minilo šest desetletij od smrti, 23. januarja pa 145 let od rojstva znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojim delom vtisnil neizbrisen pečat trem srednjeevropskim prestolnicam, Dunaju, Pragi in Ljubljani, slovensko kulturo pa pomembno obogatil tako z arhitekturnimi stvaritvami kot z urbanističnimi in oblikovalskimi dosežki, velja pa tudi za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Njegovo mojstrstvo se kaže predvsem v izvirnem prepletu klasičnih oblikovnih prvin z lastnim navdihom. Pomen tega velikega Slovenca potrjuje dejstvo, da je bila njegova zapuščina nominirana za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine in je trenutno umeščena na Tentative seznam.
Na širšem območju Novega mesta žal nimamo nobene večje Plečnikove stvaritve, povsem brez vsega iz njegove kulturne dediščine pa le nismo.
Plečnikov spomenik NOB ob Ljubljanski cesti je dandanes precej zanemarjen. (Foto: MiM)
Ob Ljubljanski cesti na robu mesta stoji spomenik NOB, posvečen padlim domačinom iz Velike Bučne vasi. Postavili so ga leta 1951 po Plečnikovih načrtih. Spominsko obeležje oblikuje štiri metre visok steber, ki ga štirikrat ovija ozek ornamentiran trak z girlandami. Na vrhu se steber zaključi s stilizirano žaro. Prostor okoli spomenika je zamejen z betonskimi stebrički in s peterokotno “stelo” z reliefno oblikovano zvezdo.
Spomenik petim obešenim partizanom na Seidlovi cesti. (Foto: MiM)
Drugi spomenik NOB, povezan s Plečnikom, je spominsko obeležje, ki so ga postavili leta 1956 na mestu, kjer so nemški okupatorji na vrtno ograjo obesili pet partizanov. Spomenik sestavlja valjast steber z napisno ploščo. Sedanjo obliko je spomeniku dala arhitekta Špelka Valentinčič Jurkovič. Leta 1995 so namreč ob rekonstrukciji Seidlove ceste spomenik prestavili na sedanjo lokacijo in so vanj vključili izvirni del železne ograje, na katero so obesili partizane.
Kot zanimivost dodajmo, da je Dolenjska s Plečnikom povezana tudi z osebnim poznanstvom, ki ga je imel mojster z mag. farmacije Emilijo Fon, lekarnarico iz Kostanjevice. O letih njunega prijateljevanja pričajo številna ohranjena in v knjižni obliki izdana Plečnikova pisma. Ob njunem dopisovanju je na prošnjo Fonove nastala vrsta drobnih projektov, od ciborija za kostanjeviško cerkev, ekslibrisa za lekarno sv. Miklavža in za Meščansko skupnost (vzeli so jo za osnovo grba kostanjeviške občine), projekt za lekarno in stanovanje ter načrt regulacije Kostanjevice na Krki.
