V Narodni galeriji v Ljubljani so v torek, 25 aprila 2023, slovesno odprli razstavo, ki so jo poimenovali Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra. Slike so iz muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu. Po besedah kustosa Jochemavan Eijsdena je bil Rembrandt mojstrski inovator. Rembrandt je ustvaril več kot 300 slik, kot umetnik pa je nenehno iskal nove možnosti, nove rešitve za ustvarjanje novih slik. Na razstavi je na ogled 57 njegovih izvirnih del na papirju in dve matrici, poleg tega pa 14 umetnin njegovih sodobnikov, kot so Pablo Picasso in drugi. Razstavo, ki bo odprta vse do 30. julija letos, je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko. Pregled mojstrovega vpliva na razstavi dopolnjuje še izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim so predstavljena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. »Tako predstavljamo tudi vpliv, ki ga je imel veliki umetnik na poznejše domače generacije,« so sporočili iz Narodne galerije.
Nizozemskega slikarja Rembrandta Harmenszoona van Rijna (1606-1669) uvrščamo med največje in najpomembnejše umetnike vseh časov. Rembrandtove slike so bile v nekaterih obdobjih sicer manj priljubljene, grafike pa so bile dejansko vedno visoko cenjene.Njegova Nočna straža je verjetno eno najbolj znanih velikih platen sploh. Poleg oljnih slik je ustvaril tudi številne grafike. Vsaka posebej je umetnina zase, in čeprav so grafike po velikosti včasih majhne, so likovno vedno izjemno bogate. V času življenja je bil znan prav po svojih grafikah.
Avtoportret Rembrandt in slika Nočna straža
Rembrandtov grafični opus je bil vir navdiha za številne umetnike, ki so mu sledili. Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal inovativne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Bil je tudi eden največjih inovatorjev v zgodovini jedkanice. Vedno si je prizadeval, da bi na najboljši način likovno izrazil zgodbo, ki jo je želel povedati. Redkokdaj se je ponavljal in vedno se je oziral za novimi rešitvami, zato se je kot umetnik hitro razvijal in med njegovimi zgodnjimi in poznimi jedkanicami so ogromne razlike. Rembrandt slovi tudi po svojih močnih kontrastih med svetlobo in temo. Z njimi je usmeril pozornost opazovalca na glavni prizor in poudaril dramatični učinek. Na začetku kariere je bilo njegovo senčenje zmerno, kasneje pa so kontrasti ostrejši.
Okrog leta 1640 se je Rembrandt začel zanimati tudi za krajine. Ustvaril je različne vrste jedkanic s krajinami, ki so se navezovale na njegove sprehode v okolici Amsterdama. Leta 1650 pa je Rembrandt izdelal več velikih, ambicioznih grafik, ki predstavljajo višek njegovega grafičnega ustvarjanja. Izvedel jih je izključno v suhi igli. Med njimi so tudi Trije križi (1653) ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo, ki so tudi na razstavi v Ljubljani.
Trije križi Kristusa privedejo pred ljudstvo
Mojstrova dela so na razstavi v Ljubljani razvrščena glede na tematike ali vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali. Med najbolj znanimi grafikami, ki so na ogled na razstavi, je tudi Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki.
Školjka velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki.
Na otvoritveni slovesnosti je bilo tudi strokovno predavanje Rembrandt in umetnost nizozemske zlate dobe. Predaval je soavtor razstave Jochemvan Eijsden iz Amsterdama. Razstava je plod odličnega in kakovostnega sodelovanja med Narodno galerijo in Muzejem Rembrandtova hiša, za povezavo obeh muzejev in pobudo za razstavo pa je zaslužen nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom.
Fotografije so s spleta.
Viri: Delo, Dnevnik, Večer in STA
Zbral in uredil: Franci Koncilija
