UVOD

V začetku oktobra 2020 so javnosti predstavili monografijo o Pušči, naselju, kjer živi največ Romov v Sloveniji. Ob tistih na Dolenjskem (Žabjek) so velika romska naselja tudi v Beli krajini, blizu Črnomlja. Zanimivo je, da pa na Primorskem ni romskih naselji. Monografija o Pušči je znanstvena publikacija, ki je napisana tako, da ji zlahka sledi vsakdo. Avtor je znani prekmurski Rom, pisatelj in romolog Jožek Horvat – Muc, ki na več kot 200 straneh opisuje življenje Romov v tem kraju blizu Murske Sobote skozi zgodovino. Monografija bralcem ponuja vpogled v družbeno-geografske značilnosti kraja ter številne druge zanimivosti in anekdote iz preteklega življenja Romov v Pušči.

PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE

Po besedah avtorja Jožka Horvata – Muca je knjiga pomembna predvsem zato, ker gre za spoznavanje romske skupnosti in njihove kulture skozi zgodovino in raznovrstnost življenjskega okolja: »Knjiga prinaša sporočilo, da smo z razumevanjem, spoznavanjem, dialogom in z veliko volje širše družbe, lokalne politike, romske skupnosti in različnih ustanov na območju mestne občine Murska Sobota zgled celotni Sloveniji in tudi širše. To nam je uspelo, čeprav nekoč Romi nismo bili ustavno priznana manjšina in nismo imeli zakona o Romih, s katerim so urejeni položaj in pravice Romov. Vendar Slovenija žal še danes kljub vsem ustavnim in zakonskim določilom še vedno nima ustreznega sistema reševanja romske problematike,« je na predstavitvi monografije dejal avtor Jožek Horvat – Muc.

Monografija o Pušči je nastajala malo več kot leto dni, k pisanju pa je Horvata spodbudila želja po prebiranju številnega gradiva o romski zgodovini v Sloveniji in drugod po svetu. Kot središčni del monografije so v knjigi predstavljeni različni statistični podatki o zaposlovanju, izobraževanju in naselitvi Romov v Prekmurju. Pomembne pa so tudi razprave o Romih v soboški občini in kronologija dogodkov na Pušči.

ROMSKO NASELJE PUŠČA JE ZGLED SOBIVANJA ROMOV IN NEROMOV V SLOVENIJI IN ŠIRŠE!

Romsko naselje Pušča se je skozi čas razvijalo, dopolnjevalo in tako postalo najbolj prepoznavno romsko naselje v Sloveniji. Avtor monografije Jožek Horvat – Muc je prepričan, da so k razvoju najbolj znanega, razvitega in socializiranega romskega naselja v Sloveniji veliko pripomogli Romi sami, pa tudi Vanek Šiftar, ki je bil pionir na področju poznavanja Romov in romologije v Prekmurju.

Občinski svetnik Bojan Tudija 
Romski pesnik Rajko Šajnovič

ZAKLJUČEK

Kot je bilo uvodoma že rečeno, Romi ne živijo samo v Prekmurju, ampak tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Žal pa novomeško romsko naselje Žabjek in kakovost življenja tamkajšnjih Romov še zdaleč nista primerljiva z življenjem Romov v Pušči. Vsemu navkljub pa tudi na Dolenjskem živijo zelo prepoznavni Romi. Naj imenujem samo dva: prvi je romski pesnik Rajko Šajnovič, ki je izdal več pesniških zbirk in sestavil slovar romskega jezika, drugi pa je ugledni in dolgoletni romski občinski svetnik Bojan Tudija. Pred leti pa je za dvig prepoznavnosti kulturne ravni Romov na Dolenjskem in v Beli krajini z izdajanjem znanstvenih publikacij veliko storila odlična poznavalka Romov, sedaj žal že pokojna publicistka in etnologinja dr. Pavla Štrukelj (1921-2015), sestra nekdanjega dolgoletnega novomeškega prošta (1956-1973) Alojzija Štruklja (1896-1973). Na FF v Ljubljani je leta 1965 doktorirala z disertacijo »Kultura Ciganov v Sloveniji in problem njihove asimilacije«.

Vir: Večer in Franci Koncilija, fotografije so iz arhiva Francija Koncilije in s spleta

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je