3. Šalijev večer je potekal v znamenju poezije Smiljana Trobiša
Pripravil: Milan Markelj, fotografije: Marko Klinc
Kulturno društvo Severina Šalija je v četrtek, 14. septembra, zvečer pripravilo v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto že 3. Šalijev večer, na katerem so predstavili novo knjigo “Nad besedami je nebo” člana društva in novomeškega pesnika Smiljana Trobiša. Pogovor s pesnikom je po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika društva Francija Koncilije vodil urednik in avtor spremne besede Marjan Pungartnik, Trobiševe pesmi je bral Tomaž Koncilija, za glasbeno doživetje je poskrbela sopranistka Urška Kastelic ob klavirski spremljavi Aleksandre Naumovski, program pa je povezovala Irena Potočar Papež.
Smiljan Trobiš je gotovo eden najplodnejših dolenjskih pesnikov, saj ima za seboj že kar 23 samostojnih pesniških zbirk, ob tem pa še nekaj knjig, s katerimi se javnosti predstavlja kot mentor delavnic kreativnega pisanja, da ne omenjamo likovne kataloge, v katerih Trobiš pesniško interpretira likovne stvaritve. Marjan Pungartnik, ki se je lotil priprave preglednega izbora iz vsega dosedanjega Trobiševega pesniškega ustvarjanja za knjigo Nad besedami je nebo, res ni imel prav lahkega dela.
“Pri izboru sem imel občutek, kot da urejam celo knjižnico,” je povedal ter poudaril, da Trobiš ob svojem zelo obsežnem pesniškem opusu vendarle ostaja zelo raznolik pesnik tako po tematiki, ki se je loteva, kot tudi po pristopih in pesniških oblikah. V njegovih pesniških zbirkah najdemo tako klasične pesniške oblike kot prosti verz pa tudi eksotične pesniške forme, kot so, denimo, haikuji in senryji. Osrednjo črto Trobiševega pesniškega ustvarjanja je Pungartnik našel v odnosu do duhovnosti, predvsem krščanske, ki pa jo pesnik pojmuje širše od uradne doktrine, saj se po njegovem mnenju v Trobiševi poeziji z njo prepletajo elementi vzhodnjaške in celo poganske duhovnosti, znotraj nje pa je opredeljen tudi odnos do ženske, za katerega je pesnik v pogovoru poudaril, da presega običajna erotična razmerja, ki v odnosu do ženske lahko brišejo njeno človeškost in njeno povezanost s Stvarnikom. Prav ta presežna in najvišja vrednota je tisto, čemur se skuša približati v svojem pesništvu, saj “se s poezijo duša pomiri in se zbliža s Svarnikom”.
[ngg_images source=”galleries” container_ids=”15″ display_type=”photocrati-nextgen_basic_thumbnails” override_thumbnail_settings=”1″ thumbnail_width=”90″ thumbnail_height=”60″ thumbnail_crop=”1″ images_per_page=”20″ number_of_columns=”4″ ajax_pagination=”0″ show_all_in_lightbox=”0″ use_imagebrowser_effect=”0″ show_slideshow_link=”1″ slideshow_link_text=”[Samodejno predvajanje]” template=”/home/kdseveri/public_html/wp-content/plugins/nextgen-gallery/products/photocrati_nextgen/modules/ngglegacy/view/gallery.php” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]
