UVOD
Vitez Anton plemeniti Lavrin, slovenski diplomat in egiptolog se je rodil 21. januarja 1789 v Vipavi na Primorskem. Po končani gimnaziji v Gorici je najprej študiral teologijo v Ljubljani, kasneje pa pravo na Dunaju in tam tudi diplomiral leta 1816.
Zaposlil se je na Ministrstvu za trgovino, zaradi znanja jezikov, posebno italijanščine, je leta 1822 postal konzularni upravnik v Palermu, Neaplju in Mesini. Leta 1828 je postal avstrijski generalni konzul v Palermu. Diplomatska pot ga je vodila v Egipt, kjer je leta 1834 postal avstrijski generalni konzul v Aleksandriji. Pogosto je potoval tudi v Jeruzalem in pomagal tamkajšnjim kristjanom. Zaradi tega mu je papež Gregor XVI. podelil naslov Dignitarius terrae sanctae (Dostojanstvenik Svete Dežele). Pomagal je tudi slovenskemu misijonarju in raziskovalcu Ignaciju Knobleharju pri njegovem misijonarskem poslanstvu v Sudanu in Egiptu.
NA KEOPSOVI PIRAMIDI V GIZI JE ŠE DANES LAVRINOV PODPIS
Lavrin je bil pomemben amaterski zbiralec in poznavalec staroegipčanskih spomenikov. Goriško-rimska kulturna dediščina je Lavrina zanimala že prej, po prihodu v Egipt je njegovo zbirateljsko strast pritegnila predvsem egipčanska kultura in lotil se je raziskovanj. Položaj konzula mu je po eni strani olajšal dostop do najdišč, po drugi strani pa so ga službene dolžnosti zadrževale, da ni posvetil več časa izkopavanjem.
Tako se je povezal z Jusufom Massaro, ki je bil zelo cenjen trgovec s starinami. Ogledal si je tudi Keopsovo piramido, kjer so na njenem vrhu odkrili njegov, to je Lavrinov podpis. Lavrin je poslal dunajski Akademiji znanosti leta 1849 in 1850 dve poročili. V prvem je opisal svoje potovanje v Memfis, v drugem poročilu pa je opisal trgovanje s starinami.
LAVRIN JE BIL ODLIČEN DIPLOMAT IN STRASTEN EGIPTOLOG
Staroegipčanske spomenike je Lavrin zbiral v svoji vili v Aleksandriji. Velik del zbirke je poslal nadvojvodu Maksimiljanu za njegov grad Miramar pri Trstu. Po njegovi smrti so jih prepeljali v muzej na Dunaj. Tudi tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani je poslal okoli 200 staro-egiptovskih predmetov, med njimi leta 1846 leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika Isahta, ki jo danes hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Egiptovska mumija
Pisal je tudi poročila o egiptovskih spomenikih in tako postal član arheoloških institutov v Rimu in Atenah ter častni član Muzejskega društva v Ljubljani. V rodno Vipavo je pripeljal dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije v Gizi. Sarkofaga sta iz časa okoli leta 2450 pr. Kristusom. Leta 1849 je bil Anton Lavrin odpoklican iz Egipta in premeščen v Bukarešto, potem pa je leta 1854 postal ministrski svetnik na Dunaju, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1858. Zaradi slabega zdravja se je preselil v Milano, kjer je umrl 12. junija 1869 in bil tam tudi pokopan. Na vipavskem pokopališču, pa so v sarkofagu pokopani njegova starša ter mladoletni sin Albert.
ZAKLJUČEK
Zaradi časovne odmaknjenosti je bil Anton Lavrin dolgo pozabljen, v zadnjih letih pa je spomin na pomembnega slovenskega egiptologa, vsaj v Vipavi vendarle oživel. S finančno pomočjo države so na pokopališču oba sarkofaga prestavili in zanju zgradili odprto vežico, ki ščiti to neprecenljivo kulturno dediščino. Lokalna skupnost pa je že pred časom v Vipavi po njem imenovala Lavrinovo ulico.
Sarkofaga na pokopališču v Vipavi
Čudno je, da v Ljubljani še vedno niso Antona Lavrina spoznali za svojega slovenski politiki in arheologi, kjer žal še vedno ni ulice poimenovane po plemiču, diplomatu, politiku in egiptologu Antonu Lavrinu…? V Ljubljani obstaja ulica po njegovem soimenjaku, skladatelju in glasbenem pedagogu Antonu Lavrinu (1908 – 1965), ki se je rodil v Beli krajini, umrl pa je v Novem mestu.
Fotografije so s spleta.
Vir: Reporter
Zbral in uredil: Franci Koncilija
