Najslavnejši likovni umetnik 20. stoletja špansko-francoski slikar, grafik in kipar Pablo Ruiz Picasso, se je rodil 25. oktobra 1881 v Málagi v Španiji, umrl pa je 8. aprila 1973 v Mouginsu v Franciji. Njegovo delo obsega preko 15.000 slik, grafik in plastik. Z Georgesom Braquom je osnoval umetniško smer kubizem. Njegov oče je bil slikar in učitelj risanja, tako se je Picasso pod očetovim vodstvom že s sedmimi leti začel učiti slikanja. Pri petnajstih letih je imel nadarjeni Picasso že svoj prvi atelje.
Oktobra 1900 je odpotoval v Pariz, kjer je bil navdušen nad impresionističnimi deli Paula Cézanna, Edgarja Degasa in Pierra Bonnarda in se seznanil z deli Henrija de Toulouse-Lautreca. Večkrat se je vračal v Madrid, od aprila 1904 pa je živel na Montmartru, Pariz. V teh letih je bilo njegovo delo precej običajno, na njegovo slikanje so predvsem vplivala razmerja do žensk. Njegova prava ljubezen je bila Fernanda Olivier, ki je postala njegova muza od leta 1905–1912. Finančno je bil uspešen. Leta 1906 se je seznanil s Henrijem Matissom, s katerim je postal prijatelj. Leta 1907 je naslikal Avignonske gospodične kot posledico navdahnjenja z iberskim in afriškim kiparstvom. Postal je soutemeljitelj kubizma, v katerem je stvarni svet razstavljen na osnovne geometrijske oblike (krogla, stožec, valj). Nikoli se ni odločil ustvarjati povsem abstraktne umetnosti.
Konec tridesetih let je, po spletu okoliščin, naslikal svojo najslavnejšo sliko Guernica. Slika je bila odgovor na grozote španske državljanske vojne, v kateri je podprl republikance, tudi finančno. Dobil je naročilo, da nariše veliko fresko za španski paviljon na mednarodni razstavi leta 1937 v Parizu. Slika je postala simbol trpljenja žrtev vojskovanja po vsem svetu.
Ostal je v izgnanstvu, saj so republikanci izgubili državljansko vojno. Med 2. svetovno vojno je ostal v Parizu, ki so ga zasedle nemške oborožene sile. Nemci so mu prepovedali razstavljati, niso pa ga preveč nadlegovali. Po vojni se je priključil komunistični partiji. Od tedaj so imela njegova dela političen predznak. Odšel je v Antibes v južni Franciji, kjer se je družil z Henrijem Matissem, katerega slikarski slog je imel pomemben vpliv na Picassova pozna dela. Leta 1971 je bila v Parizu v Louvru retrospektivna razstava Picassovih del ob njegovi 90. letnici. Ustvarjalen je bil do smrti. Umrl je star 91 let za srčno kapjo. Pokopan je v vrtu svojega gradu v Vauvenarguesu.
Ob 50-letnici smrti Pabla Picassa bo v Evropi in drugod po svetu okoli petdeset razstavnih projektov, posvečenih tej obletnici, številni pod okriljem španskega in francoskega ministrstva za kulturo. Začeli bodo v pariškem Picassovem muzeju, kjer bodo v začetku marca v sodelovanju z britanskim modnim oblikovalcem Paulom Smithom, ki bo tokrat v vlogi kuratorja, pripravili razstavo Picassovih del v dialogu z deli sodobnih umetnikov in umetnic, kot sta Mickalene Thomas in Chéri Samba. Verjetno najbolj kritičen bo projekt v Muzeju Brooklyn v New Yorku, ki ga bo kurirala avstralska igralka, komičarka in piska Hannah Gadsby; kot je napovedala, bo na slavnega umetnika pogledala skozi feministično prizmo ter razkrila elemente mizoginije in mačizma, ki sta ob njegovem nespornem umetniškem geniju prav tako neločljiv del Picassove mitologizacije, ki je bila dolgo spregledana. Razstavni projekti bodo ob petdeseti obletnici smrti Pabla Picassa poskušali razkriti tudi njegove manj glamurozne umetniške karakteristike.
Fotografije so s spleta.
Vir: Delo
Zbral in uredil: Franci Koncilija