Pesnik Miran Jarc
Pesnik, pripovednik, dramatik, publicist in prevajalec Miran Jarc sodi med najvidnejše slovenske ekspresionistične pesnike . Rodil se je 5. julija 1900 v Črnomlju, kasneje se je družina preselila v Novo mesto, kjer je obiskoval gimnazijo skupaj s prijateljem in sošolcem slikarjem Božidarjem Jakcem. Po maturi je v Zagrebu začel študirati slavistiko, francoščino in filozofijo, študij je dokončal v Ljubljani. Ustvarjal je že v času avantgardno razgibane novomeške pomladi, kjer se je najprej oklenil antropozofije, spoznal budizem in se nazadnje odločil za krščanstvo. Umrl je 24. avgusta 1942 v sumljivih okoliščinah na Pugledu pri Starem Logu v Kočevskem rogu v času italijanske roške ofenzive. Zaradi spora s člani izvršnega odbora OFS so svojci prepričani, da so ga med ofenzivo partizani ubili.
Miran Jarc je začel ustvarjati že v dijaških letih pod vplivom Antona Podbevška. Pisal je pesmi, prozo, dramatiko, kritike in eseje. Leta 1918 so mu v Ljubljanskem zvonu objavili prvo pesem Večerni pogovor, med letoma 1922 in 1935 pa je sodeloval v revijah Dom in svet, Književni glasnik, Ljubljanski zvon, Mladika, Ženski svet, Križ na gori itd. Prevajal je iz angleškega, ruskega, srbohrvaškega, zlasti pa iz francoskega jezika. Že leta 1927 pa je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Človek in noč, ki velja za eno glavnih del slovenskega ekspresionizma. Zbirko je likovno opremil njegov prijatelj akademski slikar in grafik Novomeščan Božidar Jakac.V zbirki razmišlja o občutju notranjih razpetosti, kjer so v ospredju razklanosti med kolektivnim in individualnim, med duhovnim in
materialnim ter med moškim in žensko.
Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu
Prav tako kot poezija je Jarca privlačila tudi proza. Napisal je več kratkih zgodb, njegov edini in najpomembnejši avtobiografski roman pa je Novo mesto, ki ga je napisal leta 1932. Pripovedništvo Jarca je raslo iz cankarjanskega simbolizma, predvsem tistega, ki je vseboval socialno kritiko nehumane družbe. Novosti, ki se jima je približal, sta kafkovski tip proze in proza absurda. Glavna karakteristika Jarčeve proze pa je socialno-kozmični ekspresionizem. Pisal je tudi drame, lutkovne igre in bil pomemben književni kritik.
Po Miranu Jarcu so poimenovali številne ulice in druge ustanove po Sloveniji. V Novem mestu se po njem imenujeta ulica in knjižnica, kjer v avli stoji pesnikov doprsni kip, ki ga je leta 1956 izdelal kipar Jakob Savinšek.
Fotografije so s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
