Tretje srečanje v klubu

V petek, 2. marca 2018, je bilo že tretje srečanje v klubu Kulturnega društva Severina  Šalija. Ker tudi tokrat vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je bila udeležba spet pičla. Sprašujem se, ali člane in druge ljudi dobre volje dogajanje v klubu sploh zanima.

Uvodoma je bilo predstavljeno Cankarjevo leto, v katerem se dogodki že vrstijo. V Cankarjevem domu v Ljubljani so januarja odprli razstavo o Hlapcu Jerneju in njegovi pravici, kmalu zatem pa je bila premiera Cankarjeve dramske farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Knjižna založba Beletrina je izdala Cankarjevo zbirko črtic Podobe iz sanj, v kateri je objavljen tudi prispevek predsednika KDSŠ Milčka Komelja. Ob mednarodnem dnevu maternega jezika (21. februarja) pa smo se spomnili na ubite študente, ki so na ta dan leta 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, bengalščine.

 V nadaljevanju srečanja je bila predstavljena tako imenovana beseda leta 2017, ki je po izboru komisije ZRC SAZU besedna zveza evropski prvaki. Na drugem mestu je beseda kriptovaluta, na tretjem pa arbitraža. Udeleženci tretjega večera so bili seznanjeni tudi z izjemno najdbo slik Zorana Mušiča. Nastale so v času slikarjeve internacije v koncentracijskem taborišču Dachau. Spregovorili so tudi o izredno plodovitem nemškem benediktinskem menihu Anselmu Grunu, ki je doslej prodal že 14 milijonov knjig, prevedenih  v 32 jezikov. Zanimiva je bila tudi informacija, kako so tatovi v Parizu znani francoski glasbenici Ophelie Gaillard ukradli čelo, vredno 1,3 milijona evra, a so ji ga čez nekaj dni vrnili. Na dražbi v Londonu pa so za 56 milijonov evrov prodali znamenito sliko španskega umetnika Pabla Picassa iz leta 1937, na kateri je upodobil svojo ljubico Marie Therese Walter.

Vrhunec druženja na tretjem srečanju v klubu sta bili dve zanimivi odkritji Šalijeve ustvarjalne dediščine. Najprej je profesorica Danica Rangus predstavila prvo ciklostirano revijo Slovenščina je moj jezik. Izšla je ob prvem poletnem tečaju slovenskega jezika za slovenske otroke iz Koroške, ki je potekal na OŠ Grm v Novem mestu od 16. 7. do 5. 8. 1989. Na sedmi strani tega glasila je objavljena pesem Severina Šalija Domiselni šolar, vključno z njegovim podpisom. Škoda je, da koroški učenci že več let ne prihajajo v Novo mesto.

Naslovnica knjige Peli so jih mati moja iz Slovenčeve knjižnice.

Drugo odkritje Šalijeve zapuščine je predstavil Franci Koncilija, ki je v antikvariatu v Ljubljani kupil knjigo narodnih pripovednih pesmi z naslovom Peli so jih mati moja. Knjigo je izdala Slovenčeva knjižnica pod zaporedno št. 60, pesmi pa je zbral in uredil Severin Šali. Knjiga je izšla 10. septembra 1943 in je prava zakladnica slovenske ljudske pripovedne pesmi. Zunanjo in notranjo opremo je pripravil Jože Beranek, spremno besedo o značaju slovenskega pripovednega pesništva pa je napisal Miklavž Kuret. Iz kazala je razvidno, da je Šali izbral pesmi za poglavja Balade, Pravljične pesmi, Bajke in legende in Živalske pesmi. Izredno pomembne so Opombe na koncu knjige, kjer je natančno razložena vsaka objavljena pesem.

Franci Koncilija

Dodaj odgovor