Vsako leto 22. aprila okoli 200 držav na svetu praznuje Dan Zemlje, ko se številni državniki pogovarjajo in odločajo o pomenu in usodi bodočnosti celotnega človeštva v povezavi z varovanjem okolja in Zemlje. Ta dan praznujemo že 52. leto. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John Mc Connell prvi predlagal dan spomina na Zemljo, ki naj bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. S tem predlogom je takratni generalni sekretar OZN U Thant sicer soglašal, vendar se je kasneje z ameriškim senatorjem Gaylordom Nelsonom dogovoril, da bo prvi Dan Zemlje 22. aprila 1970.
Slovenija je resnično zelo lepa …
Dejstvo je,da nevarnost izbruha tretje svetovne vojne ter podnebna kriza ta trenutek najbolj ogrožata človeštvo na Zemlji, na tem čudovitem planetu sredi temačnega vesolja… Naši oceani so polni plastike, okolice velemest so skrajno onesnažene z odpadki, kemikalije ogrožajo stopnjo kakovosti podtalnice, izpusti škodljivih plinov pa ogrožajo človekovo zdravje. Zaradi izsekavanja je vedno manj deževnega gozda, na Arktiki pa se tali 10-metrska plast ledu, ki ga razjeda sladka voda pod njim, skoraj vsako leto pa izumre okoli 40.000 živalskih vrst.
Domala vsak dan smo priče novicam o številnih vročinskih valovih, požarih, dolgotrajnih sušah, poplavah, hudih nevihtah in orkanih, pa tudi o hudem mrazu in snežnih viharjih, ki divjajo že povsod po svetu…Temu procesu klimatskih sprememb je človeštvo priča že 50 let, meteorologi in ekologi pa napovedujejo, da globalnemu segrevanju planeta sledi dramatična ledena doba, kot je bila pred 444 milijoni let, ko je bila celotna zemlja okovana v led…Ni čudno, da so okoljevarstveniki ogorčeni nad zaskrbljujočim oddaljevanjem od podnebnih ciljev in časovnim zamikom zelenega prehoda. Podaljšanje uporabe premoga pomeni segrevanje Zemlje vsako leto za 2, 8 stopinje! To pomeni, da če se bo doba uporabe premoga podaljševala, bomo na poti, kot da pariškega podnebnega sporazuma sploh ni bilo! Zato se ob vsem tem zdi mednarodni okoljski politični program v trenutnih geopolitičnih razmerah in močno skrhanih odnosih med velesilami precej utopičen.Še več. Za uresničitev nizkoogljične bodočnosti so potrebne drastične strukturne spremembe in dolgoročni ukrepi, ki jih mora sprejeti in uresničiti sleherna oblast v vsaki državi. Ko pa bo začelo primanjkovati zdrave pitne vode, kar se v Keniji že dogaja, pa se bo človeštvo znašlo v pravi biblični apokaliptični razsežnosti bivanja…
V začetku Svetega pisma, v Bibliji, v Knjigi vseh knjig, beremo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1Mz 1, 1). Ob koncu svojega stvariteljskega dela je ustvaril človeka, »po svoji podobi ga je ustvaril«(1Mz 1, 26) in mu zaupal skrb za vse stvarstvo. V konstituciji drugega vatikanskega koncila Cerkev v sedanjem svetu beremo: »Bog je zemljo z vsem, kar vsebuje, določil za uporabo ljudem in narodom, tako da morajo ustvarjene dobrine biti na razpolago vsem. Pri tem naj bo pravičnost vodnica, ljubezen in spoštovanje do soljudi pa njeni spremljevalki« (CS 69). Svetovni dan Zemlje nas torej zelo resno nagovarja, da si vsak posameznik na svoj način prav vsak dan prizadeva za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet!
Fotografije so s spleta.
Viri: Splet in različni mediji.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
