Knjigo jezikoslovca Franca Miklošiča, ki jo hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca, so digitalizirali in restavrirali. Tako je knjižna redkost trajno ohranjena in zavarovana pred propadanjem.

Pripravil: Milan Markelj

Za letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu ob drugih dogodkih in prireditvah pripravili tudi predstavitev restavrirane knjižne redkosti, s katero se ponaša njihov oddelek posebnih zbirk. Gre za Kratkij slovar’ šesti slavjanskih jazykov iz leta 1885, katerega glavni redaktor je bil Franc Miklošič. Knjigo sta novomeški knjižnici leta 2001 darovali Bosilka Zupančič in Bogdana Cibic iz Novega mesta, hčerki prof. Milana Jovanoviča, ki je knjigo najverjetneje dobil v času svojega študija v Gradcu.

Ker je bila knjiga precej poškodovana, še posebej v hrbtišču, so jo v letošnjem letu najprej digitalizirali, nato pa so jo predali v roke strokovnjakov Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, ki so poskrbeli za njeno obnovo. Slovar je zdaj javnosti zlahka dostopen v digitalni obliki, izvirnik pa je strokovno obnovljen in varno shranjen še za mnogo let, saj ob digitalni kopiji ni potrebe po jemanju te knjižne redkost v roke.

V uvodnem delu predstavitve je dr. Alenka Šivic Dular, zaslužna profesorica slavistike, spregovorila o delu slovenskega jezikoslovca Franca Miklošiča in njegovih naslednikov, predvsem o Novomeščanih, Rajku Nahtigalu in Ivanu Koštialu ob 140. obletnici njunega rojstva, pri tem pa posebej opozorila na bogato Koštialovo člankarsko dediščino. Koštial je namreč v različnih revijah objavil okrog 140 strokovnih člankov, ki čakajo na bibliotekarsko obdelavo in na digitalizacijo. Oboje je pravzaprav kulturni dolg novomeške knjižnice oziroma kar novomeške občine.

Dr. Jedert Vodopivec Tomažič, vodja Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije, je v nadaljevanju večera najprej spregovorila o knjigi kot predmetu, o zgodovini in vrstah knjig, o knjigah v arhivih, o definiciji knjige in o mehkih in trdih vezavah, nato pa predstavila restavratorski poseg na knjigi. Glavnino dela so zahtevali poškodovano hrbtišče in listi, natrgani na mestu vezave; vse to je bilo opravljeno ročno, pri čemer so za vsak list knjige porabili eno do dve uri dela. Pri restavriranju so se odločili, da ohranijo izvorno mehko vezavo, v kakršni so v času natisa tega slovarja tiskarji pošiljali knjige naročnikom, ti pa so jih dajali prevezati v trajnejšo in imenitnejšo trdo vezavo. Restavratorji so tudi izdelali zaščitno škatlo, v kateri je zdaj slovar shranjen.

[ngg_images source=”galleries” container_ids=”18″ sortorder=”138,142,139,140,141,137″ display_type=”photocrati-nextgen_basic_thumbnails” override_thumbnail_settings=”1″ thumbnail_width=”90″ thumbnail_height=”60″ thumbnail_crop=”1″ images_per_page=”20″ number_of_columns=”4″ ajax_pagination=”0″ show_all_in_lightbox=”0″ use_imagebrowser_effect=”0″ show_slideshow_link=”1″ slideshow_link_text=”[Samodejno predvajanje]” template=”/home/kdseveri/public_html/wp-content/plugins/nextgen-gallery/products/photocrati_nextgen/modules/ngglegacy/view/gallery.php” order_by=”sortorder” order_direction=”ASC” returns=”included” maximum_entity_count=”500″]