Stritarjevo nagrado 2018, nagrado Društva slovenskih pisateljev za mladega literarnega kritika oziroma kritičarko, so na sklepni prireditvi letošnjega 15. festivala Pranger podelili Diani Pungeršič.
Nagrada je namenjena mladim, obetavnim kritiških avtoricam in avtorjem, ki s svojim pisanjem in poglobljenem ocenjevanjem literarnih del pomembno sooblikujejo naš literarni prostor. Razmišljujočim mladim osebam je Stritarjeva nagrada strokovna potrditev in spodbuda, da s to dejavnostjo nadaljujejo.
Komisija v sestavi: Vlado Motnikar, Katja Klopčič Lavrenčič ter Maja Šučur je podala naslednjo utemeljitev:
»Razgledanost po sodobni slovenski in evropski književnosti, spoštljiv pristop do obravnavanih besedil, pronicljiva interpretacija, prepričljiva argumentacija in tisto, morda najmanj oprijemljivo – dober uvid. Obravnavanih del pri tem ne sili v prokrustovo posteljo vnaprejšnjih opredelitev, ampak se brez težav vživlja v posamezne poetike, odkriva njihovo notranje življenje in znotraj njih opozarja na njihove dobre in slabe strani, vse to pa prepričljivo umešča v širši avtorski in družbeni kontekst. Člani žirije soglasno ugotavljamo, da delo Diane Pungeršič v zadnjih letih med mladimi slovenskimi kritiki vidno izstopa.«
Diana Pungeršič. (Foto: Amadeja Smrekar)
Diana Pungeršič (1984), slovenistka, slovakistka in sociologinja kulture, na literarno kritiškem področju deluje že več let, svojo povezanost s književnostjo dokazuje tudi s prevajalskim delom, med katerimi velja izpostaviti roman Daniele Kapitanove Samko Tale – Knjiga o britofu, za katerega je predlani prejela nagrado za mladega prevajalca oziroma prevajalko. Poleg kritik piše tudi spremna besedila in vodi pogovore z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci. V Mestni knjižnici Izola vodi bralni klub Kira knjiga.
Diana Pungeršič je Dolenjka, doma iz Bele Cerkve, zdaj živi na Primorskem. Obiskovala je Gimnazijo Novo mesto in nekateri profesorji – tudi člani našega društva – se je gotovo še spominjajo iz šolskih klopi.
In kako je Diana Pungeršič povezana s Kulturnim društvom Severina Šalija? V knjigo V kamen vklesano avtorice Marije Marinke Miklič, ki jo je lani izdalo KDSŠ, je napisala vsebinsko poglobljeno uvodno spremno besedo, v kateri med drugim ugotavlja, da je knjiga V kamen vklesano nekakšna vestalka spomina, ki s vsako zgodbo razpiha spominsko žerjavico in neti ogenj, zgodbam in osebam vrača življenje in razodeva snovno in duhovno kulturo Dolenjske.
M. M. M.
