V soboto, 26. novembra 2022, je v Avditoriju Portorož pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, potekala že 39. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Iskrena arhitektura. Konferenca se je zaključila s 33. slovesno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade piranesi 2022 v razstavišču v Monfortu v Piranu. Hkrati so podelili še druga priznanja ter odprli razstavo. Za prejem prestižne arhitekturne nagrade je bilo nominiranih 50 projektov iz enajstih evropskih držav.
Žirija je piranesijevo nagrado dodelila arhitektom ljubljanskega ateljeja Medprostor za nadkritje zidov cerkve sv. Janeza Krstnika in začasni lapidarij v Žički kartuziji. Kot je zapisala žirija, so nagrajeni arhitekti v Žički kartuziji z inovativnim elementom pomične strehe, ki ustvarja novo funkcijo in reinterpretira ruševine, nakazali silhueto strehe. Tako so pokazali pogumen in občutljiv pristop k prenovi enkratne slovenske kulturne dediščine.
Glavna iztočnica in nekakšna rdeča nit večera letošnje konference Piranski dnevi arhitekture ob podelitvi nagrad pa je bila iskrenost v arhitekturi. V nadaljevanju programa na slovesni podelitvi nagrad pa so udeleženci prisluhnili še devetim strokovnim predavanjem.
Na Slovenskem so bile skozi stoletja ustanovljene štiri kartuzije: Žička leta 1165, Jurklošter leta 1209, Bistra pri Vrhniki leta 1260 in Pleterje leta 1404, ki je edina še delujoča kartuzija na Slovenskem. Najstarejši del samostana v Pleterjah je gotska cerkev sv. Trojice, v samostanu pa se nahaja tudi knjižnica z okoli 6.000 knjigami, večinoma latinskimi. Kartuzijani pa so prepoznavni in izredno marljivi tudi na področju pridelave medu, vina in žganja.
Kartuzija Pleterje
Različni viri, zgodovinske upodobitve Žičke kartuzije,ohranjene ruševine ter arheološke najdbe dokazujejo, da je Žička kartuzija klasičen primer kartuzijanske arhitekture, skoraj iz samih začetkov tega reda. Ker redovna pravila niso skoraj ničesar predpisovala glede gradnje, so v Žički kartuziji stavbe razporejene glede na obliko pokrajine.
Kartuzija Žiče
V prvih začetkih se je kartuzija težko prebijala, samostanski prihodki so bili majhni, šele v 13. stoletju se je razvila in dosegla pravi razcvet, tudi po zaslugi privilegijev, ugodnosti in svoboščin, ki so jih podeljevali in darovali plemiči ter razni cerkveni dostojanstveniki, med njimi Otokar IV. Štajerski, koroški vojvoda Ulrik III., oglejski patriarhi in papeži, kasneje pa tudi Celjski grofje. Največji razcvet pa je Žička kartuzija dosegla v času zahodne shizme, ko sta katoliško Cerkev vodila dva papeža, eden iz Rima in drugi iz Avignona, takrat je namreč Žička kartuzija za dve desetletji postala metropola kartuzijanskega reda.
»Arhitekturne rešitve večinoma izhajajo iz razumevanja in spoštovanja konteksta. Zato se je tudi letošnja tema preizpraševala o iskrenosti arhitekturne misli, o iskrenosti projektanta, ko posega v prostor, o iskrenosti v materialnem izrazu, iskrenosti do investitorjev in nenazadnje iskrenosti do samega sebe. Arhitektura ni kilogram kruha, ki se ga da kupiti v trgovini, ampak je večplasten in zelo kompleksen način razmišljanja in izvajanja. Zato si je potrebno v času projektiranja postavljati zelo iskrena vprašanja. Še posebej, če arhitekt želi, da njegova arhitektura ni zgolj še en objekt, ampak da ima malo večjo začetnico A,« je povedala predsednica organizacijskega odbora in direktorica galerije Dessa Maja Ivanič.
Fotografije so s spleta.
Viri: Delo, Večer in STA
Zbral in pripravil: Franci Koncilija
