OD TU DO TAM, NIKJER DOMA


Dve knjigi pesniške zbirke Cilke Žagar iz Avstralije

V torek zvečer, 28. avgusta 2018, je Knjižnica Mirana Jarca v sodelovanju z Združenjem Slovenska izseljenska matica pripravila zanimivo predstavitev pesniške zbirke Cilke Žagar (1939)Od tu do tja, nikjer doma. V Parku Rastoče knjige, ki postaja pomembno novomeško kulturno središče, se je zbralo okoli 70 ljudi, pogovor s pesnico pa je povezovala Edita Žugelj.

Cilka Žagar se je rodila v Dobravi ob Krki pri Škocjanu kot šesti od devetih otrok. Življenjska pot jo je zanesla v daljno Avstralijo, kjer je med drugim postala učiteljica otrok staroselcev Aboriginov in zagovornica njihovih pravic. Zbirala je pisma in pesmi svojih učencev in jih objavljala, pisala pa je tudi biografije starejših staroselcev. Izdala je veliko knjižnih del, večinoma v angleškem jeziku, v slovenščini pa je napisala Spominčice ter romana Barbara  in Magdalena med črnimi opali. Na večeru v Novem mestu je predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Od tu do tja, nikjer doma.


Avtorica pesniške zbirke : Cilka Žagar

Uvodoma je vse prisotne pozdravil bivši kulturni minister Sergej Pelhan, sedaj predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica. Povedal je, da nastopi naših rojakov v domovini žlahtnijo in bogatijo slovensko kulturo. V pogovoru s Cilko Žagar, ki je v ustvarjalnem opusu močnejša v prozi kakor v poeziji, pa je bilo iz prebranih pesmi ves čas čutiti opevanje reke Krke in njeno najljubšo življenjsko misel: »Ljubiti in biti ljubljen!« Dogajanje sta z igranjem popestrili citrarki iz brežiške glasbene šole.


Avstralski otroci – Aborigini

Poezija Cilke Žagar se bralca dotakne zaradi otožne, a duhovite in zrele poetične govorice, ki po 55 letih življenja v Avstraliji še vedno ostaja slovenska. To so pesmi ženske, ki predvsem ljubi in daje, a pri tem ostaja sama sebi zvesta, čeprav sledi svojemu moškemu od tu do tja, na konec sveta. Zanimiv pogovor je gostja večera zaključila z mislijo: »Vse lepo, kar se nam v življenju zgodi, se meri z ljubeznijo.«

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.