SVETI TRIJE KRALJI V REGISTRU SLOVENSKE NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE

Ministrstvo za kulturo je novembra 2021 v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo novo enoto – trikraljevsko koledovanje. V katoliški Cerkvi je to praznik Treh kraljev ali tretji božični večer ali epifanija, ki ga praznujemo 6. januarja, v spomin na prihod svetih treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku v Betlehemu in tako razglasili novico učlovečenju Boga ostalemu svetu. To imenujemo Gospodovo razglašenje ali po grško epifanija, ko na predvečer praznika ljudje pokadijo in z blagoslovljeno vodo pokropijo hiše ali stanovanja, na podeželju tudi gospodarska poslopja, gospodinje pa spečejo božični kruh. 

V ljudskem izročilu pa večer pred praznikom imenujemo tudi trikraljevsko koledovanje, ko otroci in odrasli v kostumih svetih treh kraljev obiskujejo domove, pojejo kolednice, voščijo za novo leto in prejemajo darove. Na vrata ali podboje hiš pa je običajno hišni gospodar zapisal začetnice C + M + B (Christus Mansionem Benedicat), kar pomeni: »Kristus, blagoslovi to hišo!«, kar je kasneje prišlo v navado, da dandanes zapišejo začetnice imen treh kraljev.

KOLEDNIKI

Koledovanje v današnji obliki poznajo tudi drugi slovanski narodi, sama beseda koleda pa izvira iz latinščine, saj so Rimljani prve dni v mesecu januarju imenovali »kalende«. O božičnih kolednikih poročata že Primož Trubar (1575) in Janez Vajkard Valvasor (1689). Po podatkih Ivana Vrhovnika pa je bilo trikraljevsko koledovanje v Ljubljani med čolnarji in mesarji znano že pred letom 1653.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SV. TRIJE KRALJI V REGISTRU KULTURNE DEDIŠČINE\EPIFANIJA.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SV. TRIJE KRALJI V REGISTRU KULTURNE DEDIŠČINE\766_001-600x360.jpg

Po drugi svetovni vojni je bilo koledovanje prepovedano, zato je začelo zamirati. Tradicionalna trikraljevska koledovanja s prepevanjem koledniških pesmi in voščili za novo leto so začeli v vaških in urbanih okoljih oživljati konec osemdesetih let 20. stoletja, močno so oživela v devetdesetih letih 20. stoletja, med drugim tudi z uvedbo Trikraljevske akcije. Akcija je nastala na pobudo Misijonskega središča Slovenije, s katero so začeli zbirati denar za misijone. V njej sodelujejo predvsem otroci in mladi, ki vsako leto obiščejo tudi slovenski parlament, predstavnike države in vlade ter slovenske Cerkve.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SV. TRIJE KRALJI V REGISTRU KULTURNE DEDIŠČINE\Ljudski-godci-1-1024x683.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\3 - PRISPEVKI V PRIPRAVI\SV. TRIJE KRALJI V REGISTRU KULTURNE DEDIŠČINE\KOLEDNIKI.jpg

Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Novice/Register-nesnovne-dediscine/KF_02_00097_o__FitWzk4MCw5ODAsIjg5YzcxZTdhYjgiXQ.JPG Sodobni koledniki  

Fotografije so s spleta.

Vir: Demokracija

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.