Ministrstvo za kulturo je novembra 2021 v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo novo enoto – trikraljevsko koledovanje. V katoliški Cerkvi je to praznik Treh kraljev ali tretji božični večer ali epifanija, ki ga praznujemo 6. januarja, v spomin na prihod svetih treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku v Betlehemu in tako razglasili novico učlovečenju Boga ostalemu svetu. To imenujemo Gospodovo razglašenje ali po grško epifanija, ko na predvečer praznika ljudje pokadijo in z blagoslovljeno vodo pokropijo hiše ali stanovanja, na podeželju tudi gospodarska poslopja, gospodinje pa spečejo božični kruh.
V ljudskem izročilu pa večer pred praznikom imenujemo tudi trikraljevsko koledovanje, ko otroci in odrasli v kostumih svetih treh kraljev obiskujejo domove, pojejo kolednice, voščijo za novo leto in prejemajo darove. Na vrata ali podboje hiš pa je običajno hišni gospodar zapisal začetnice C + M + B (Christus Mansionem Benedicat), kar pomeni: »Kristus, blagoslovi to hišo!«, kar je kasneje prišlo v navado, da dandanes zapišejo začetnice imen treh kraljev.
KOLEDNIKI
Koledovanje v današnji obliki poznajo tudi drugi slovanski narodi, sama beseda koleda pa izvira iz latinščine, saj so Rimljani prve dni v mesecu januarju imenovali »kalende«. O božičnih kolednikih poročata že Primož Trubar (1575) in Janez Vajkard Valvasor (1689). Po podatkih Ivana Vrhovnika pa je bilo trikraljevsko koledovanje v Ljubljani med čolnarji in mesarji znano že pred letom 1653.
Po drugi svetovni vojni je bilo koledovanje prepovedano, zato je začelo zamirati. Tradicionalna trikraljevska koledovanja s prepevanjem koledniških pesmi in voščili za novo leto so začeli v vaških in urbanih okoljih oživljati konec osemdesetih let 20. stoletja, močno so oživela v devetdesetih letih 20. stoletja, med drugim tudi z uvedbo Trikraljevske akcije. Akcija je nastala na pobudo Misijonskega središča Slovenije, s katero so začeli zbirati denar za misijone. V njej sodelujejo predvsem otroci in mladi, ki vsako leto obiščejo tudi slovenski parlament, predstavnike države in vlade ter slovenske Cerkve.
Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.
Fotografije so s spleta.
Vir: Demokracija
Zbral in uredil: Franci Koncilija
