Te dni, ko sem bil v Ljubljani, sem se popolnoma predal utripu mesta, ki me je spominjal na Amsterdam, Bruselj, Strasbourg, Ulm, Salzburg in druga evropska mesta, ki jim postaja Ljubljana vedno bolj podobna. To mi je všeč, zato sem želel uživati v opazovanju nepopisne gneče turistov, ki stalno oblegajo naše glavno mesto. Udobno sem sedel zunaj v gostišču nasproti stolnice in počasi srebal kavo z mlekom, za katero sem moral odšteti cela dva evra. Pred tem sem obiskal staro prodajalno ali bukvarno, po »slovensko« ji podomačeno rečemo antikvariat. Vedno sem rad med knjigami in tudi tokrat sem imel srečo, saj sem hitro našel in kupil knjigo Pregovori in reki(1980. Napisal jo je Etbin Bojc, moj profesor slovenskega jezika na srednji gradbeni tehniški šoli v Ljubljani.
Profesor Bojc je v predgovoru zapisal: »Vsak narod hrani v svoji govorjeni ali zapisani zakladnici ljudskega blaga in duha modre izreke in pregovore, ki odsevajo njegov posebni življenjski in značajnostni slog. Slovenci jih premoremo že izdavna, o čemer priča vsa naša dosedanja književna dejavnost od Trubarja naprej. Največ jih najdemo med ljudstvom, ki rado vpleta krepke primere in jedrnate sodbe svojih pregovorov in rekov, da z njimi krepča vsakdanjo govorico. Tako pripomore k jasnosti dnevnih življenjskih vprašanj, njih razvidnosti in prepričevalnosti pri svojih odločitvah v času in prostoru. Marsikaj je v njih tudi šegavega, zgoščenega, vendar tako izostreno modrostnega, da vse to ljudski pogovorni jezik ne le beli s sočnimi miselnimi utrinki in zadetki, marveč tudi določa in presoja glede na značaj in duševno občutje…«
Pa preberite nekaj slovenskih pregovorov in rekov.
Boljše je jesti krompir v miru kakor pečenko v prepiru.
Bolje danes kos kot jutri gos.
Kdor zelje sadi in prašiče redi, se lakote ne boji.
Pajek in ženska pleteta nevarne mreže.
Boljši je človek, ki svojo neumnost prikriva, kakor človek, ki svojo modrost skriva.
Bolje je biti pobožen pa ubožen kakor hudoben pa premožen.
Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša.
V slogi bo takrat svet, ko se bo hodila muha s pajkom na sonce gret.
Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi.
Zmerno jesti in piti, to je zdravo za dušo in telo, pa tudi za mošnjo.
Pripravil: Franci Koncilija
