C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\unnamed (1).png

Novinarska konferenca

Na novinarski konferenci Založbe Goga, ki je bila konec meseca marca 2022, so predstavili knjižna dela, ki so izšla konec lanskega in v začetku letošnjega leta, knjižni program za leto 2022 in mednarodne projekte, pri katerih Založba Goga sodeluje že vrsto let.   

Najprej so predstavili prevod pesniške zbirke italijanskega renesančnega pesnika, pisatelja, filozofa in teologa Canzoniere Francesca Petrarce (1304 – 1374).  Gre za prvi integralni prevod v slovenščino. Francesco Petrarca je pesmi pisal 50 let, prevajalec Srečko Fišer pa je za prevod celotnega opusa potreboval 10 let. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\o_sre-ko_1024.jpg
Prevajalec Srečko Fišer

Posamezne dele sta do sedaj v slovenščino prevedla Aljoz Gradnik in Andrej Capuder. Po besedah Srečka Fišerja je treba poezijo nujno prevajati z mislijo na sodobni čas. Eden največjih spomenikov svetovne književnosti je tako odet v sodoben zven in pomen.  

O tem, da je Goga izdala tudi prve evropske literarne pravljice, enega največjih spomenikov svetovne književnosti, smo na spletni strani KDSŠ pisali že 23. marca letos.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 2.jpg

Ana Duša in Irena Duša Draž sta prevedli prvo evropsko zbirko pravljic.

Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta kot tudi Goran Vojnović z avtobiografskimi eseji Zbiralec strahov se vračata nazaj, v preteklost, raziskujeta prednike in nam, med drugim, sporočata, da se zgodovina in osebne zgodbe ponavljajo skozi čas. V romanu Zvezdna karta gre za družinsko zgodbo, ki se začne z deportacijo judovske družine iz Murske Sobote leta 1944.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 4.jpeg
Dušan Šarotar
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 5.jpg
Goran Vojnović

Dušan Šarotar precizno, nežno in ganljivo opisuje malega človeka, ne le iz tega, kar je bilo, temveč, kar bi lahko bilo, iz vseh želja in potencialov, hrepenenj po dobrem, boljšem, pa tudi iz bolečin, ki se na tehtnici časa morda zdijo neznatne, a usmerjajo življenje vseh nas.   

V svojih mojstrskih in iskrenih esejih pa se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke ne-pripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje. Ko namreč sledi toku spomina, njegovi razdrobljenosti in dvoumnosti, se Vojnović vedno znova znajde v nekem napol obstoječem prostoru, ki ima na zemljevidu mogoče znane obrise nekdanje skupne domovine, prepoznavnega ljubljanskega blokovskega naselja. Toda ti prostori so ujeti v času. Zaznamovani so s tedanjo kulturo, ki se je nekateri spominjajo z nostalgijo, drugi bi jo raje pozabili, nihče pa zares prav dobro ne ve, kaj bi počel z njeno zapuščino. 

Zgodbe v zbirki Gluha soba Mojce Kumerdej prisluškujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. Pisateljica nam je v svojem brezkompromisnem pisanju, ki razkriva grozo in sanje, izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 6 - MOJCA.jpg
Mojca Kumerdej
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 7 -.jpg
Andrej Hočevar

Urednik Andrej Hočevar  je spregovoril o pomembnosti Goge pri udeleževanju mednarodnih založniških srečanj in knjižnih sejmov, ki ponujajo najboljše priložnosti za mreženje, čeprav so bili v času pandemije mnogi odpovedani. Prisotnost in prepoznavnost na mednarodnem trgu sta še posebej pomembni, saj brez njiju ni mogoče izdajati prevodov slovenske literature v tuje jezike. Knjige Založbe Goga so v zadnjih letih že izšle v 13 jezikih. Hočevar je posebej poudaril povečano zanimanje za kriminalne romane Tadeja Goloba, ki so izšli v več kot desetih jezikih, na konferenci pa je pokazal tudi še čisto sveža izvoda angleškega prevoda Jezera in Leninovega parka, ki ju je izdala neodvisna založba Dixi Books. 

Andrej Hočevar je predstavil tudi knjižni program za leto 2022, ki si ga lahko podrobneje pogledate v Goginem katalogu. Med drugim bodo letos izšli tudi novi romani Tadeja Goloba, Mihe Mazzinija, Jedrt Maležič, Andraža Rožmana, Andreja E. Skubica, Agate Tomažič, Mirta Komela, Lucije Stepančič in Ivane Djilas, pa tudi kratke zgodbe Mirane Likar, Marka Sosiča, poezija Borisa A. Novaka in nekaj prevodov. 

Mitja Ličen, direktor založbe Goga, je poudaril, da se je prodaja knjig, predvsem v njihovi spletni knjigarni, v zadnjih dveh letih podeseterila. Založniško dejavnost, knjigarno, kavarno, rezidenco in nekatere druge projekte Založbe Goge sofinancirajo Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Mestna občina Novo mesto in razpisi Evropske unije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVOSTI ZALOŽBE GOGA\FOTKA - 8- LIČEN.jpgDirektor Mitja Ličen

Med evropskimi projekti je denimo tudi CELA, ki združuje predvsem mlade prevajalce. Zvrstilo se je veliko promocijskih dogodkov na različnih lokacijah in mednarodnih sejmih. Projekt povezuje avtorje, prevajalce, založnike v regiji, ponuja pa tudi platformo za njihovo mednarodno povezovanje in mreženje.  Za prevodno literaturo in promocijo tujih avtorjev smo denar pridobili tudi iz programa Creative Europe, je še povedal direktor Goge Mitja Ličen.


Fotografije so s spleta.

Vir: Novinarska konferenca v Gogi

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zanimivosti