Roman novomeške pisateljice na voljo bralcem po več desetletjih od njegovega nastanka
Med pisateljskimi imeni, ki jih prištevamo med “novomeška”, naj so z dolenjsko metropolo povezana z rojstvom ali z manj ali dlje časa trajajočim bivanjem v njem, je gotovo ob Trdini in Ketteju najbolj znano ime pisateljice Ilka Vašte (1891, Novo mesto – 1967, Ljubljana). To niti ne preseneča, saj je bila s svojimi zgodovinskimi in biografskimi romani svoj čas zelo priljubljena v najširšem krogu slovenskih bralcev; med dolenjskimi je njeno vrednost še dvigovalo zavedanje, da gre za novomeško pisateljico in da v več svojih romanih zapisuje prav dogajanje na Dolenjskem. A je, tako kot še marsikatero drugo znano in ugledno literarno ime, poniknila iz javnega zanimanja.
Zdaj se vrača. Pri založbi Goga so namreč izdali njen javnosti doslej še neznan roman Žrtev novega življenja. Na natis je čakal vse od leta 1959, ko je bil napisan, vse kaže na pobudo ene od založb. Zgodba o tem, kaj se je z romanom dogajalo – izšel naj bi pri Prešernovi družbi – je prav zanimiva, v nji pa igra glavno vlogo pisatelj Miško Kranjec, ki je z uničujočo kritiko preprečil izid knjige pri Prešernovi družbi ter tako literarno delo s tedaj aktualno tematiko vrgel v temno kamro pozabe.
Očitno ne za vse čase. Ilka Vašte s tem svojim delom ponovno stopa pred bralsko javnost, in to prav v letu, ko se zaokroža obletnica njene smrti na petdeset.
Dr. Emil Cesar in Blaž Gselman sta na predstavitvi novega romana novomeške pisateljice Ilke Vašte spregovorila tudi o vzrokih, zakaj roman ni izšel več kot pol stoletja. (Foto: MiM)
V četrtek, 6. aprila, zvečer so novo knjigo predstavili v knjigarni Goga v Novem mestu, in sicer sta o nji govorila pisca spremnih besed, dr. Emil Cesar in Blaž Gselman.
Pri založbi so svojo novo knjigo na kratko opredelili tako: “Roman Žrtev novega življenja je dragocen literarni vpogled v sredino 20. stoletja na Slovenskem, ki v ospredje postavi lik komunistke Mare. Čeprav sta ljubezenska zgodba in kriminalni zaplet večinoma plod domišljije, je roman poln zgodovinskih dejstev, kot je recimo praznovanje prvega maja v taborišču Gonars, zgodovinsko dokumentirane pa so tudi številne akcije OF v okupirani Ljubljani. Pisateljica mdr. tematizira bogato meščansko mladino, ki se s komunizmom ukvarja bolj iz dolgčasa kot iz prepričanja, pogumno obravnava spolnost, v ospredju pa so močni ženski liki. Pisanje Vaštetove v marsičem sledi žanru partizanskega romana in je obenem tudi odkritosrčen vpogled intelektualke, ki izpostavi pogosto nevidno, žensko plat vojne.”
Pripravil: MiM
