Predstavitev prestižne bibliofilske monografije Mojstri slovenskega impresionizma, ki jo je napisal novomeški rojak in prvi predsednik Kulturnega društva Severina Šalija, podpredsednik SAZU, umetnostni zgodovinar akad. prof. dr. Milček Komelj, je bila v sredo, 6. decembra 2023, v Narodni galeriji v Ljubljani.
Na predstavitvi knjige je o njej Milček Komelj dejal:»Ta knjiga je dejansko umetniški opus slovenskih impresionistov Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena, ki so sinonim slovenske identitete, je prava Visoka pesem o slovenski zemlji in človeku na njej.«
Urednica monografije Nina Žitko Pucer je na predstavitvi povedala, da so pogovori o izdaji tako obsežne in zahtevne monografije Mojstri slovenskega impresionizma stekli že pred tremi leti, k pisanju spremne besede pa so povabili umetnostnega zgodovinarja prof. dr. Milčka Komelja. Sodelovali so s še tridesetimi različnimi ustanovami po vsej Sloveniji, odšli so tudi na Dunaj in si ogledali marsikatero sliko v zasebnih zbirkah.
Reprezentančna monografija Mojstri slovenskega impresionizma
Umetnostni zgodovinar Milček Komelj je na predstavitvi monografije povedal, da se je povabila k sodelovanju najprej ustrašil, saj so slovenski impresionisti globoko in občutljivo zakoreninjeni v slovensko zavest. Zbral je pogum in kmalu našel ključ v berljivem, nekoliko poetičnem, tudi osebnem, a z dejstvi, tudi najnovejšimi, podkrepljenem pristopu… Ob tem je Milček Komelj dejal: »Bolj kot plod nekega raziskovanja je plod moje ljubezni do te umetnosti, pa tudi mojega spomina na impresioniste, ki sem si jih ogledoval že v otroštvu. Knjigi bi lahko dali tudi naslov Hvalnica impresionizmu!«
Akad. prof. dr. Milček Komelj je nedvomno eden od naših najpomembnejših polihistorjev, poleg tega je eden redkih, ki ob strokovnosti pri interpretaciji umetnin uporablja tudi poglobljene emocionalne identifikacije z umetniškim delom ter sinteze različnih umetniških zvrsti, predvsem literature in splošne kulturne zgodovine, ter tako zunaj shematičnih in formalističnih šablon ponuja drugačno, bolj poglobljeno izkušnjo. V monografiji je Komelj skušal približati delo slovenskih impresionistov, od skupnih začetkov v münchenski šoli Antona Ažbeta prek skupnega ustvarjanja na Škofjeloškem do njihovih poznejših karier, ki so potekale zelo različno.
Pomembno je tudi pravo odkritje Milčka Komelja, da so impresionisti prvi izrazili slovenski značaj in duhovnost ter ljubezen do slovenske zemlje in človeka v likovni umetnosti. Tako se je slovenski narod z umetniškimi dosežki šele z impresionisti dejansko enakovredno in dokončno pridružil drugim kulturno razvitejšim in številnejšim evropskim narodom.
Ivan Grohar, Sejalec
Rihard Jakopič, avtoportret
Rdeča nit v Komeljevi monografiji Mojstri slovenskega impresionizma je tudi predstavitev slovenskega karakterja v impresionističnih delih, vključno z dilemami, ali naj slovenska likovna umetnost v tem smislu temelji zgolj na določenih vsebinskih oziroma ikonografskih vzorcih ali pa je v ospredju drugačno, težko ubesedljivo občutje oziroma »štimunga«, ki je nepogrešljivo slovenska, kar sta navsezadnje med drugimi ob impresionističnih delih spoznala tudi slovenska literarna velikana Ivan Cankar in Oton Zupančič.
To je velikopotezen bibliofilski projekt Cankarjeve založbe in Mladinske knjige v omejeni nakladi tristo izvodov s skoraj 300 reprodukcijami umetniških del ter s poglobljeno spremno besedo akad. prof. dr. Milčka Komelja. Gre za nekoliko romantiziran in oseben pogled na impresioniste, a še vedno temelječ na vseh znanih dejstvih, zagotavlja avtor Milček Komelj. Ob nakupu knjige dobi kupec obsežno ročno vezano monografijo, leseno škatlo, v katero jo lahko varno spravi, in bombažne rokavice za listanje po njej.
Matija Jama
Matej Sternen
V tem sklopu je tudi uokvirjena reprodukcija čudovite slike Jakopičevega Sejalca, ki je pritrjena na naslovnico, vendar jo lahko sname in obesi na steno. Monografija je izšla v omejeni nakladi tristo izvodov (300) in je namenjena predvsem entuziastičnim bibliofilom, ki so za tako lepo knjigo pripravljeni odšteti 2.490 evrov!
Fotografije so s spleta.
Vira: Delo in Dnevnik
Zbral in uredil: Franci Koncilija
