Letos praznujemo 80-letnico Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter 100-letnico Narodne galerije. Obe ustanovi sta za Slovence izredno pomembni, ker v 700-milijonski Evropi predstavljata enkratnost slovenskega naroda.
Tako SAZU kot Narodna galerija ves čas svojega obstoja uspešno sodelujeta tudi na strokovni ravni. V počastitev 80-letnice obstoja in delovanja SAZU, ki bo 11. avgusta 2018, so 11. aprila letos v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo izbranih del iz opusov likovnih umetnikov, ki so bili sočasno tudi akademiki.
Na razstavi, ki so jo v Narodni galeriji poimenovali Likovni umetniki SAZU, je razstavljenih 69 del 23 umetnikov akademikov. Razstava nudi obiskovalcem pester vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno izročilo slikarjev in kiparjev v preteklih 80 letih, obiskovalci pa si lahko ogledajo dela slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik – Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja. Razstava je nekakšna živa priča že omenjenega uspešnega sodelovanja med obema ustanovama, saj so bili med člani upravnih teles Narodne galerije tudi likovni umetniki. V SAZU je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih 17 slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev.
Razstava bo na ogled do 3. junija.
Franci Koncilija
