UVOD
Kar na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji predstavlja predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj, je na hrvaškem gotovo akad. prof. dr. Igor Zidić. Komelj in Zidić sta dobra znanca in prijatelja, z Zidićem pa vrsto let odlično sodeluje tudi član KDSŠ, profesor na ALU v Ljubljani, Novomeščan, slikar in grafik Branko Suhy. Na ta način je KDSŠ na poseben način tesno povezan tudi s hrvaško likovno umetnostjo.
Že v začetku junija 2020 je v počastitev 100-letnice rojstva slikarja Antuna Masleta v Zagrebu z enoletno zamudo izšla enkratna, 500 strani debela monografija o omenjenemu slikarju, ki jo je napisal Igor Zidić. Stroka sporoča, da omenjena monografija predstavlja povsem nov pogled na ustvarjalni opus mladega slikarja Antuna Masleta, ki je umrl star komaj 48 let. Že pred izdajo bogato ilustrirane monografije je bila odprta razstava v Umetniški galeriji v Dubrovniku, kjer so bile na ogled prvič postavljene njegove številne, šele nedavno odkrite prvovrstne umetnine. Tako se s tem »novimi« slikami slikar Antun Masle uvršča v sam vrh avantgardizma petdesetih let 20. stoletja.
Igor Zidić nadalje ugotavlja, da so bile slikarjeve rogate živali kot nekakšna čudna obsesija, kot izraz slikarjevega notranjega boja med »svetim in satanizmom«. Slikar Antun Masle preseneča tudi z elementi fantastike in fantazije, kar spet kaže, da so ga k ustvarjanju silili satanizem, erotizem in animalizem. To pa še zdaleč ni vse, kar je odkril Zidić, ki je bil izredno presenečen nad lepoto slike »Deklica z vrčem«, kjer se Masle pokaže povsem drugačen, takšen, kakršnega kritiki sploh niso bili vajeni. Slika je tehnično brezhibna, lepa, korektno, akademsko naslikana. Pravo presenečenje pa je sledilo po restavraciji te slike, ko so na hrbtni strani pod premazom odkrili sliko z motivom dečka in inicialkami Antuna Masleta.
Poleg vseh odkritih in doslej še neobjavljenih in neinterpretiranih umetnikovih slik pa je v Zidićevi monografiji s posebno pozornostjo obravnavan ciklus slik, ki ga je Masle poimenoval »Janezova apokalipsa«, po zadnji knjigi Svetega pisma Nove zaveze, kjer v slikah prihaja do izraza nadrealizem, ki pa ga v besedilu Apokalipse ni. Zanimivo je, da ima Dürer štirinajst apokaliptičnih slik, Masle pa je narisal samo osem slik. Zidić pravi, da je poanta Masletovih del neka enigmatičnost, ki je ni mogoče pojasniti brez simbolizma.
Vir: Jutarnji list, Zagreb, fotografije so s spleta
Prevedel in pripravil: Franci Koncilija